Ostrava je z okoli 283.000 prebivalci za Prago in Brnom tretje največje mesto na Češkem in središče druge največje urbane aglomeracije v tej državi, ki šteje več kot milijon ljudi. Pripada zgodovinski pokrajini Šleziji in je glavno mesto Moravsko-šlezijskega okraja, pa tudi sedež Ostravsko-Opavske rimskokatoliške škofije. Poleg univerze je v Ostravi tudi Janáčkova filharmonija.
Ostrava leži ob sotočju rek Ostravice, Odre, Lučine in Opave. Na zgodovino in rast mesta je močno vplivalo črpanje in nadaljnja uporaba črnega premoga, kar je dalo mestu značilen videz industrijskega mesta. Od tod tudi vzdevek "jekleno srce republike". Veliko industrijskih obratov je po padcu komunističnega režima propadlo.
Zgodovina Ostrava je bila nekoč pomembno križišče starih trgovskih poti, mimo nje je potekala tudi Jantarjeva pot. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo področje Ostrave stalno naseljeno že zadnjih 25.000 let. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1267. Do poznega osemnajstega stoletja je bila Ostrava majhno provincialno mesto s približno tisoč prebivalci, ki so se ukvarjali predvsem z rokodelstvom.
Leta 1763 so bila odkrita velika nahajališča črnega premoga. Sledil je nenaden industrijski napredek in s tem povezan naval novih priseljencev v naslednjih stoletjih. V devetnajstem stoletju je bilo v okolici mesta odprtih nekaj rudnikov, kmalu pa se je razvila tudi pridelava jekla. Rast industrijske proizvodnje je omogočilo dokončanje železniške proge iz Dunaja, imenovane »Severna železniška proga Cesarja Ferdinanda« (»Kaiser-Ferdinands-Nordbahn«) v letu 1847.
V dvajsetem stoletju se je nadaljevala rast industrijske proizvodnje, s tem pa tudi rast prebivalstva in napredek na področju kulture. Med drugo svetovno vojno je Ostrava kot pomemben vir jekla za vojaško industrijo utrpela več močnih bombardiranj, zaradi česar je bilo mesto po koncu vojne močno uničeno.
Po revoluciji leta 1989 je mesto doživelo veliko sprememb. Leta 1994 so ustavili kopanje premoga, leta 1998 pa so zaprli večji del železarne Vítkovice blizu mestnega središča, kar je močno vplivalo na izboljšanje kvalitete zraka v mestu. Še vedno pa deluje tovarna Arcelor Mittal (bivša Nová Huť), ki močno onesnažuje območje Radvanice.
Župani Obdobje Ime1861–1864 Hermann Zwierzina1864–1873 Alois Anderka1873–1880 Konstantin Grünwald1880–1888 Anton Lux1888–1901 Adalbert Johanny1901–1918 Gustav Fiedler1918 Johann Ulrich (do 17. decembra 1918)1918–1935 Jan Prokeš1935–1939 Josef Chalupník1939–1940 Josef Hinner1940–1945 SS Sturmbannführer Emil Beier1945 Josef Lampa (v. d. tri tedne)1945–1960 Josef Kotas1960–1964 Jan Buchvaldek1964–1968 Josef Kempný1968–1971 Zdeněk Kupka1971–1986 Eduard Foltýn1986–1989 Bedřich Lipina1989–1990 Lubomír Vejr1990–1993 Jiří Smejkal1993–2001 Evžen Tošenovský2001–2002 Čestmír Vlček2002–2006 Aleš Zedník2006–2014 Petr Kajnar2014 - Tomáš Macura
Pobratena mesta
Ostrava ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti: - Volgograd, Rusija (1947) - Coventry, Združeno kraljestvo (1957) - Katowice, Poljska (1960) - Dresden, Nemčija (1971) - Split, Hrvaška (1976) - Pirej, Grčija (1997) - Košice, Slovaška (2001) - Miskolc, Madžarska (2001) - Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA (2001) - Powiat Wodzisławski, Poljska (2005) - Uralsk, Kazahstan (2008) - Doneck, Ukrajina (2009)
Znane osebnosti
Kateřina Baďurová Věra Chytilová Ota Filip Marek Jankulovski Petr Kalus Filip Kuba Ivan Lendl Artur London Karel Loprais Marek Malík Luděk Mikloško Jaromír Nohavica Richard Šmehlík Dieter F. Uchtdorf Vladimír Vůjtek
Viri
Zunanje povezave
Uradno spletno mesto Uradni turistični portal
Kategorija:Mesta na Češkem
Kategorija:Moravsko-šlezijski okraj