Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Programa germanistike in nemcistike omogočata intenzivno spoznavanje nemškega jezika ter kultur in književnosti nemško govorečih skupnosti. Pester nabor predmetov omogoča usvajanje širokega spektra medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini. Za pridobitev širših jezikovnih in kulturnih kompetenc nudi program germanistike poleg nemščine še usposabljanje v drugem germanskem jeziku, v nizozemščini ali švedščini. Oba programa dajeta temeljno humanistično izobrazbo in usposabljata za delovanje na najrazličnejših področjih, ki imajo stik z nemškim prostorom.

Zgodovina Dr. Jakob Kelemina, mednarodno priznan strokovnjak za nemško srednjeveško književnost je bil na novi Univerzi v Ljubljani pozvan, da ustanovi germanski seminar. Ta je začel delovati leta 1920 in je pozneje v sklopu Filozofske fakultete UL prerasel v Oddelek za germanske jezike in književnosti.  

S širino in mnogostranskostjo svojega zanimanja ustvaril trdne temelje za razvoj germanistike na Slovenskem v številne smeri, na Univerzi v Ljubljani pa je že leta 1920 postal tudi predstojnik germanskega seminarja, oddelek pa je nato vodil vse do svoje smrti leta 1957.

Vojna je močno prizadela germanski seminar, predvsem z uničenjem knjižnice seminarja in marsikaterega nenadomestljivega dela v požaru januarja 1944. V povojnem obdobju si je prof. dr. Janez Stanonik  zelo prizadeval, da bi knjižnico čim bolj obnovili.

Po drugi svetovni vojni je bil iz razumljivih razlogov študij germanistike sprva močno zapostavljen na račun uveljavljajoče se anglistike, a je bil Oddelek za germanske jezike in književnosti več desetletij med številčno najmočnejšimi oddelki na Filozofski fakulteti UL. Dinamičen razvoj številnih študijskih programov s področja nemškega in angleškega jezika ter obeh književnosti je leta 1998 pripeljal do razdelitve Oddelka za germanske jezike in književnosti ter ustanovitve ločenih oddelkov Filozofske fakultete UL: Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko ter Oddelka za anglistiko in amerikanistiko.

V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je katedra za nemški jezik okrepila z novimi kadri, tako da je postal pouk veliko bolj diferenciran. V spremenjenem delovnem okolju – ob selitvi v novo zgradbo leta 1961 – se je pospešil razvoj stroke in se je izboljšala izvedba pouka, tudi z AV- in jezikovnim laboratorijem. Študij je postal bolj individualiziran in organiziran z uvedbo manjših skupin v tako imenovanih lektorskih vajah.

Preskok na sodobno in povsem mednarodno primerljivo germanistiko z ustrezno paleto področij, podkrepljenih z lastnimi raziskavami, je uspel – po razvrščanju Antona Janka – tretji  in četrti generaciji germanistov in germanistk, najštevilčnejša pa je peta generacija germanistk in germanistov, ki skuša po eni strani graditi na oddelčnih tradicijah, predvsem proučevati razvejano področje medjezikovnih in medkulturnih stikov, torej po eni strani nadgraditi komparativne in kontrastivne študije, po drugi strani pa slediti in sooblikovati sodobne lingvistične in literarnovedne pristope, s tem pa zagotoviti mednarodno primerljivost in kakovost pouka ter raziskovanja na oddelku za germanistiko.

K bogatenju ponudbe, profiliranju in prepoznavnosti oddelka na fakulteti in navzven pripomorejo še trije pomembni dejavniki: vključenost lektoratov za nizozemščino in za švedščino, delovanje tujih lektorjev in gostujočih učiteljev ter skrb za nemščino v drugih disciplinah in študijskih programih. Poleg tega so s sčasoma začeli uvajati tudi novi programi in njimi je bila najpomembnejša uvedba enopredmetnega oziroma samostojnega študija nemščine v začetku devetdesetih let 20. stoletja, saj je večina oddelkov filozofske fakultete samostojni študij uvedla že sredi osemdesetih let 20. stoletja ali prej.

V zadnjih letih, predvsem po uveljavitvi bolonjskega študija,  so člani in članice oddelka veliko vložili v izboljšanje konkretnega pouka, saj ugotavljajo, da se raven in izobrazba študentov in študentk spreminjata in zahtevata dodatno motiviranje in ponudbe. Zato so začeli uvajati posodobljene oblike poučevanja, ne več običajni frontalni pouk, temveč skupinsko in projektno delo, predvsem pa e-učenje, izboljšanje znanja in kompetenc pri diplomantih in diplomantkah pa  dosegajo tudi s stalnim strokovnim spopolnjevanjem oziroma permanentnim izobraževanjem.

Organiziranost

Seznam kateder in lektoratov Katedra za nemški, nizozemski in švedski jezik Katedra za starejši nemški jezik in starejšo nemško književnost Katedra za novejšo nemško književnost Katedra za moderno in sodobno nemško književnost Katedra za didaktiko nemščine Katedra slovensko-nemške kontrastivne študije Lektorat za nizozemski jezik in kulturo Lektorat za švedski jezik in kulturo Lektorati nemškega jezika ne nefiloloških oddelkih 

Zgodovina lektoratov Lektorata nizozemščine in švedščine imata na oddelku različno dolgo tradicijo. Oba nudita intenzivni jezikovni pouk, omogočata pridobitev certifikatov ter se v višjih letnikih ukvarjata tudi s posredovanjem znanja o družbi in kulturi ter literaturi obeh držav. Posredujeta štipendije nizozemskih oziroma švedskih institucij in sodelujeta v dvostranskih in evropskih projektih.

Lektorat za nizozemski jezik in kulturo Zasluge za nastanek in uveljavitev nizozemskega jezika na Filozofski fakulteti, lahko pripišemo nederlandistu in umetnostnemu zgodovinarju Paulu van den Heuvelu, ki je leta 1989 prostovoljno začel s tečajem, kjer je poučeval nizozemščino in s tem pritegnil veliko ljudi, ki so prisostvovali na omenjenih tečajih. Dober odziv pripisujejo Heuvelovim pedagoškim spretnostim, saj je veliko časa posvečal raznim motivacijskim zunaj študijskim dejavnostim. Leta 1991 je nizozemščina postala izbirni drugi tuji jezik v okviru študija nemškega ali angleškega jezika. Leta 2008 pa je z uvedbo bolonjskega študijskega programa nizozemščina poleg tega postala še posebno izpostavljeni izbirni predmet na programu germanistika.

Povezava, v kateri si lahko prebere več o lektoratu .

Lektorat za švedski jezik in kulturo Precej daljšo zgodovino kot nederlandistika ima na oddelku skandinavistika. Že v petdesetih letih 20. stoletja je gostovanje danskega slavista spodbudilo prof. dr. Janeza Orešnika, da se je lotil intenzivnega proučevanja skandinavskih jezikov. Leta 1971 je bila ustanovljen stalni lektorat švedščine, ki ga je do leta 1995 vodila Švedinja Lena Holmqvist, ki je objavila tudi nekaj študij o slovensko-švedskih kulturnih stikih. Po njenem odhodu se je zvrstilo nekaj švedskih lektorjev, ki so prihajali v Ljubljano le občasno, zaradi česar sta se zmanjšala najprej ponudba in nato še zanimanje za ta nordijski jezik. V tem času se je v švedskem mestu  Uppsala usposobila anglistka Mita Gustinčič Pahor, ki je leta 2004 na filozofski fakulteti prevzela pouk švedščine in ponovno spodbudila zanimanje študentov oddelka in fakultete. 

Študijski programi

Vizija Na oddelku germanistike si prizadevajo, da bodoče diplomante in magistre čim bolje spoznajo z germanskimi jeziki, kulturo in književnostjo, kar pa dosegajo z visoko postavljenimi standardi, mednarodnimi izmenjavami med študenti in profesorji ter praktičnim delom, kjer študentje najlažje izkoristijo pridobljeno teoretično znanje.

Študij pred bolonjskim programom Pred letom 2009, ko je nastopil bolonjski način študija, so študentje Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko lahko na dodiplomskem študiju izbirali med naslednjimi smermi: Enopredmetni študij nemščine s pedagoško usmeritvijo

Enopredmetni študij nemščine z nepedagoško usmeritvijo

Dvopredmetni študij nemščine s pedagoško usmeritvijo

Dvopredmetni študij nemščine z nepedagoško usmeritvijo Na podiplomskem študiju pa so lahko izbirali med: Stari nemški jezik in književnost Nemška književnost Moderni nemški jezik Didaktika nemškega jezika Oba študijska programa pedagoške usmeritve sta diplomante usposabljala za poučevanje nemškega jezika in književnosti na vseh ravneh, od predšolske do visokošolske. Pri obeh pedagoških smereh univerzitetnega študija so diplomanti z diplomo pridobili naziv profesor nemškega jezika in književnosti. Programa nepedagoške usmeritve pa sta usposabljala slušatelje za razne oblike medjezikovne in medkulturne komunikacije in posredovanja, kar je potrebno pri vrsti kulturnih in gospodarskih dejavnosti (npr. novinarstvo, turizem, diplomatska služba). Pri enopredmetnem in dvopredmetnem študiju nepedagoške smeri so diplomanti z diplomo pridobili naslov diplomirani nemcist oz. germanist.

Dodiplomski študij po bolonjskem programu Leta 2009 so vse slovenske fakultete začele izvajati bolonjski študij, ki je prinesel nekaj sprememb.

Študentje na oddelku za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko lahko po bolonjski stopnji na dodiplomskem študiju izbirajo med dvema smerema: Univerzitetni študijski program prve stopnje Germanistika Prvostopenjski program Germanistika omogoča intenzivno triletno osnovno spoznavanje nemškega jezika, kultur in književnosti dežel nemškega govornega področja ter usvajanje medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini, ki so potrebne za delovanje v različnih delovnih in komunikacijskih okoljih. Poleg tega pa program nudi tudi usposabljanje v drugem tujem jeziku, ki naj bi načeloma bil germanski, izbirajo pa lahko med nizozemščino ali švedščino, ki pa ju sicer ni mogoče zaključiti samostojno.

Temeljni cilji programa so, da študentje pridobijo čim več znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, prav tako pa tudi fleksibilno uporabo pridobljenih znanj v različnih situacijah. V primeru, da so s programom zadovoljni in so željni še dodatnega znanja, lahko študij nadaljujejo na drugi stopnji, kjer gre še za nadgradnjo. Dvodisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje Nemcistika Prvostopenjski dvodisciplinarni program Nemcistika omogoča triletni osnovni študij nemškega jezika, kultur in književnosti dežel nemškega govornega področja ter usvajanje medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini, ki so potrebne za delovanje v različnih delovnih in komunikacijskih okoljih. Diplomanti omenjenega programa so kompetentni predvsem za opravljanje del in nalog, ki terjajo dobro poznavanje nemščine, kulturnih posebnosti in medkulturnega komuniciranja, bodisi v obliki posredovalne pomoči ali samostojnega strokovnega dela. Zaposlujejo se na različnih področjih gospodarstva ter v javnih in državnih službah, ki imajo stike s tujino.

Podiplomski študij po bolonjskem programu Študentje na oddelku za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko lahko po bolonjski stopnji na podiplomskem študiju izbirajo med štirimi smeremi: Magistrski študijski program druge stopnje Germanistika / Masterstudiengang Germanistik Magistrski študijski program Germanistika traja 2 leti, oziroma 4 semestre. Diplomantke in diplomanti magistrskega študijskega programa Germanistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu magistra oziroma magistrice germanistike. Program omogoča nadgradnjo prvostopenjskega programa Germanistika in usposablja za kompleksne, zahtevne, vodilne in ustvarjalne naloge in potrebe na jezikovnem, besedilnem, kulturnem in medkulturnem področju. Magistrski dvodisciplinarni študijski program druge stopnje Nemcistika Drugostopenjski dvodisciplinarni študijski program Nemcistika traja 2 leti, oziroma 4 semestre. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskih dvodisciplinarnih študijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na področju obeh izbranih disciplin, so diplomanti usposobljeni pridobljena znanja  povezovati med seboj in z drugimi področji, transfer znanja iz enega področja na drugega pa spodbuja njihovo fleksibilno uporabo v različnih situacijah.

Cilj