300 px|thumb|desno|Kozolec toplar v Motniku, Tuhinjska dolina Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.
Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.
Vrste kozolcev Poznamo več vrst kozolcev: enojni oz. stegnjeni kozolec pravi toplar toplar s hodnikom nizki toplar kozolec na kozla oz. psa oz. pero prislonjeni kozolec križno vezan kozolec
Fotografije
Glej tudi Ilijev kozolec
Sklici
Viri Čop, Jaka; Cevc, Tone: Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack, Žirovnica 1993, Agens Svetek, Edvard: Ohranimo kozolec!, Celje 2011, Celjska Mohorjeva družba ISBN 978 961 218 977 8
Zunanje povezave
Več o kozolcih Kozolec.si Kozolci na OpenStreetMap Slovenski etnografski muzej: Kozolci (web.archive.org) Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Matija Oblak: Kozolec (web.archive.org)