Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Obsegala je ozemlje današnje Republike Slovenije; na zahodu je mejila na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, ter na jugu in vzhodu na SR Hrvaško v okviru SFRJ. SR Slovenija je bila gospodarsko najbolj razvit del SFRJ. 8. marca 1990 se je preimenovala v Republiko Slovenijo.
Ime Republika se je najprej uradno imenovala Federativna Slovenija do 20. februarja 1946, ko se je preimenovala v Ljudsko republiko Slovenijo. To ime je obdržala do 9. aprila 1963, ko se je ponovno preimenovala, tokrat v Socialistično republiko Slovenijo. 8. marca 1990 je Socialistična republika Slovenija iz svojega imena odstranila predpono »Socialistična« in postala Republika Slovenija, čeprav je ostala sestavna država Socialistične federativne republike Jugoslavije do 25. junija 1991, ko je sprejela prve akte neodvisnosti.
Politično vodstvo
Sekretarji Centralnega komiteja Komunistične partije (vodja stranke) Začetek mandataKonec mandatanosilec funkcijeDatumi življenja19431946Franc Leskošek1897–198319461948Edvard Kardelj1910–197919481966Miha Marinko1900–198319661968Albert Jakopič1914–1996Marec 1969April 1982France Popit1921–2013April 1982Maj 1986Andrej Marinc1930–2025Maj 1986December 1989Milan Kučan* 1941December 1989Februar 1990Ciril Ribičič* 1947
Predsednik Do leta 1945 je bil njegov uradni naziv predsednik Osvobodilne fronte, od leta 1945 do 1953 predsednik predsedstva Ljudske skupščine, od leta 1953 do 1974 predsednik Ljudske skupščine in od leta 1974 do 1990 ponovno predsednik predsedstva Ljudske skupščine. Začetek mandataKonec mandatanosilec funkcijeDatumi življenja3. oktober 194330. januar 1953Josip Vidmar1895–199230. januar 195316. december 1953Ferdo Kozak1894–195716. december 19539. junij 1962Miha Marinko1900–19839. junij 196225. junij 1963Vida Tomšič1913–199819631967Ivan Maček1908–19931967Maj 1979Sergej Kraigher1914–2001Maj 19797. maj 1983Viktor Avbelj1914–19937. maj 1983Maj 1988France Popit1921–2013Maj 198810. maj 1990Janez Stanovnik1922–2020
Premier Uradni naziv predsednika vlade je bil od leta 1945 do 1953 predsednik vlade in od leta 1953 do 1990 predsednik izvršnega sveta. Začetek mandataKonec mandatanosilec funkcijeDatumi življenja5. maj 1945Juni 1946Boris Kidrič1912–1953Juni 194615. december 1953Miha Marinko1900–198315. december 195325. junij 1962Boris Kraigher1914–196725. junij 1962April 1965Viktor Avbelj1914–1993April 1965Maj 1967Janko Smole1921–2010Maj 196727. november 1972Stane Kavčič1919–198727. november 1972Maj 1978Andrej Marinc1930–2025Maj 1978Julij 1980Anton Vratuša1915–2017Julij 198023. Maj 1984Janez Zemljarič1928–202223. maj 198416. Maj 1990Dušan Šinigoj1933–2024
Gospodarstvo Gospodarstvo Socialistične republike Slovenije je bilo najbolj razvito v Jugoslaviji in je bilo na prvem mestu po zaposlenosti, izobrazbi, potrošniških dobrinah in dohodkih. Med letoma 1952 in 1979 se je dohodek na prebivalca povečeval za 6,5 % letno in je presegel Italijo, od katere je leta 1952 predstavljal približno 62 %. Leta 1979 je Slovenija presegla Italijo za 5 %, preden je med krizo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja upadla. + BDP na prebivalca (v mednarodnih dolarjih) – Italija in Slovenija Graf BDP na prebivalca, Our World in Data Leto Slovenija Italija 1952 3934$ 6371$ 1964 9624$ 11934$ 1979 21367$ 20275$ 1989 19837$ 25454$
Neodvisnost Septembra 1989 je Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela številne ustavne spremembe, ki so v državo uvedle parlamentarno demokracijo. Istega leta je akcija Sever združila opozicijo in demokratizirala komunistično tvorbo v Sloveniji kot prva obrambna akcija proti napadom Miloševićevih podpornikov, kar je vodilo do slovenščine.
Beseda »socialistična« je bila 7. marca 1990 odstranjena iz imena takratne države. Socialistična infrastruktura je bila v veliki meri razpuščena. Prve odprte demokratične volitve so bile 8. aprila 1990. Na parlamentarnih volitvah je zmagala opozicija, znana kot koalicija DEMOS, ki jo je vodil disident Jože Pučnik. Hkrati je bil za predsednika republike izvoljen Milan Kučan, nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS). Demokratično izvoljeni parlament je za predsednika vlade imenoval voditelja krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, kar je dejansko končalo 45-letno vladavino komunistične partije. V tem obdobju je Slovenija ohranila svojo staro zastavo in grb ter večino prejšnjih simbolov, saj je čakala na nastanek novih simbolov, ki bi se pojavili po osamosvojitvi. Staro državno himno, Naprej zastava slave, je marca 1990 že nadomestila Zdravljica.
23. decembra 1990 je bil v Sloveniji referendum o neodvisnosti, na katerem je 94,8 % volivcev (88,5 % celotnega volilnega telesa) glasovalo za ločitev Slovenije od Jugoslavije. 25. junija 1991 je skupščina sprejela zakone o slovenski neodvisnosti; Slovenijo je takoj priznala prav tako razglašena Hrvaška, katero je priznala tudi Slovenija. Po kratki desetdnevni vojni je slovenska vojska zagotovila neodvisnost; do konca leta pa je slovensko neodvisnost priznala širša mednarodna skupnost.
Glej tudi Zgodovina Slovenije Seznam predsednikov predsedstva Slovenije Skupščina Socialistične republike Slovenije Izvršni svet Skupščine SRS Zveza komunistov Slovenije Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sklici
Zunanje povezave Ustava Socialistične republike Slovenije - besedilo ustave z dne 28. februarja 1974
Slovenija Kategorija:Bivše slovanske države Kategorija:Komunizem v Sloveniji