Martin Kuralt (tudi Martinus Kurolt), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, knjižničar, filozof, publicist, * 21. oktober 1757, Žabnica, † 31. december 1845, Mírov, Češka.
Življenjepis Kuralt se je rodil 21. oktobra 1757 v Žabnici, očetu Nikolaju in mami Mini Kuralt. V noviciatu cisterijanskega samostana v Stični se je seznanil z Anton Tomažem Linhartom, ki je leta 1778 iztopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt; 1782 je bil ordiniran v ljubljanski škofiji. Zaradi pridige, v kateri je izvajal moralnost iz človekove narave, je izgubil kaplansko mesto pri škofu Karlu Janezu Herbersteinu. Od 1785 je delal v vseučeliščni knjižnici v Lvovu. Leta 1806 je ustanovil čebelarsko šolo, ki so jo obiskovali tudi semeniščniki. Zelo si je prizadeval, da bi se vrnil v Ljubljano.
Leta 1793 je pokazal navdušenje za francosko ustavo, nato pa ga je navdušenje za Napoleonovo idejo o univerzalni monarhiji in revolucionarno mišljenje pripeljalo v mnoge konfinacije, v katerih je preživel večino življenja v poznejših letih. Leta 1809 je bil nekaj časa interniran zaradi svobodomiselnega pogleda, bil je pristaš francoskih revolucionarjev ter Napoleona, izražal je antiklerikalna stališča, zato je moral pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan; 1823 je bil poslan v poboljševalnico v Mírov na Moravsko.
Literarno delo Kuralt je bil član Akademije delavnih, vendar pozneje ni pripadal Zoisovemu krogu. V članku Ein kleiner Versuch in krainerischen Volksliedern (Ilirski list, 1823) je predlagal, naj se za ljudstvo izda zbirka ljudskih in umetnih pesmi, ki naj bi bralce plemenitile s tem, da bi opevale naravne lepote, a hkrati nevsiljivo podajale splošno koristen, praktičen moralni nauk.
Pisal je latinske in nemške prigodnice, pisanje v slovenščini pa je namenil kmetom. Zgled takega pesništva je Jútrejna pésem èniga Krájnskega Kméta (pesem nastala po letu 1823). V pesmi se razsvetljenstvo in moralnovzgojna tendenca druži s poudarjenim odnosom do narave.
Prerodne ideja je Kuralt uveljavljal tako v pesništvu kot tudi v publicistiki. Publicistika je pisana v nemškem in latinskem jeziku, ter se ukvarja z moralno-teološkimi in filozofskimi vprašanji, njena poglavitna vrednost pa je v sistematičnem razvijanju razsvetljenskih nazorov. Znan je njegov spis, ki je ohranjen v olomouški knjižnici: Kurzgefasste Beantwortung eineger Fragen aus der Psychologie und Literargeschichte, v katerem odgovarja na vprašanja, kaj je razum in kaj um, kaj je pravir človeškega uma in kako se kaže ter kaj je najvišji človekov namen in kako ga doseči. V spisu mu je šlo predvsem za razrešitev temeljnega filozofskega vprašanja, kaj je človek in kaj bog.
Glej tudi seznam slovenskih pesnikov seznam slovenskih filozofov
Sklici
Viri Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 2, Ljubljana, 1975
Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski knjižničarji Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega Kategorija:Člani Akademije operozov Kategorija:Slovenski filozofi Kategorija:Slovenski cistercijani