Rušilec Zagreb 300px|Uporabnik45px|Zastava mornarice Kraljevine Jugoslavije Avtorizacija gradnje: Ateliers et Chantiers de la Loire in delničarji Začetek gradnje: Ladjedelnica: Jadranska brodogradilišta A.D. Split Splovitev: 3. marec 1938 Sprejet v uporabo: november 1939 Vzet iz uporabe: 17. april 1941 Usoda: potopljen v Boki Kotorski Splošni podatki Izpodriv: 1210 t Izpodriv: 1655 t polno naložen Dolžina: 98 m Širina: 9,45 m Ugrez: 3,18 m Hitrost: 38 vozlov Pogon: 2 x parna reakcijska turbina Parsons skupaj 40.000 KM, 2 vijaka Posadka: 145-183 Oborožitev: 4x 120 mm in 4x 40 mm topovi, 2x 12 mm mitraljeza, 6x 533 mm torpednih cevi, 2x metalca in 2x drči za globinske bombe Zagreb je bil rušilec razreda Beograd jugoslovanske kraljeve vojne mornarice, poimenovan po takratnem glavnem mestu savske banovine Zagrebu.
Ob izbruhu druge svetovne vojne je skupaj s sestrskima ladjama, Beogradom in Ljubljano, predstavljal najsodobnejše vojne ladje Kraljevine Jugoslavije.
Opis in zgodovina Potem ko je Kraljevina Jugoslavija leta 1932 sprejela v uporabo veliki rušilec Dubrovnik, je v Franciji naročila še tri manjše rušilce, po načrtih ladjedelnice Ateliers et Chantiers de la Loire. Prvega iz serije (Beograd) so izdelali leta 1939 v Franciji, preostala dva (Zagreb in Ljubljano) pa istega leta, v s francoskim in britanskim kapitalom posodobljenem Jadranskem brodogradilištu pri Splitu. Oborožitev (predvsem topove) je dobavila češkoslovaška tovarna Škoda v Brnu, pogonski sklop pa so predstavljali trije z nafto kurjeni vodni kotli »Yarrow« in dve parni turbini. Po prevzemu so sledile testne vožnje, pod poveljstvom kapitana bojne ladje Koste Grublješića, skupaj s sestrskima rušilcema Beograd in Ljubljano.
Rušilec Zagreb je bil ob izbruhu aprilske vojne kot del I. torpedne divizije zasidran v Boki Kotorski in ni pod poveljstvom kapitana bojne ladje Nikola Krizomalija nikoli neposredno sodeloval v spopadih, razen med napadom italijanskih letal. 17. aprila 1941 sta Zagreb, da ne bi padel v roke italijanski vojni mornarici, kljub drugačnim poveljem, razstrelila častnika (poročnika bojne ladje II. razreda) Sergej Mašera in Milan Spasić. Oba sta se potopila skupaj z ladjo, zaradi česar so ju 10. septembra 1973 proglasili za narodna heroja Jugoslavije. 380px|thumb|levo|Maketa rušilca v Tehniškem muzeju v Zagrebu Danes sta modela rušilca na ogled v Tehniškem muzeju v Zagrebu ter v Vojnem muzeju v Beogradu.
Sklici
Viri Freivogel, Zvonimir: Ratni brodovi mornarice Kraljevine Jugoslavije 1918-1945, Zagreb, 2020, Despot infinitus d.o.o. ISBN 978 953 8218 76 7
Glej tudi Sergej Mašera Milan Spasić
Kategorija: Rušilci Kategorija: Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica