thumb|Prva stran rokopis Pesem o Nibelungih (iz leta okoli 1220 - 1250)
Pesem o Nibelungih je največje delo nemške junaške epike. Nastala je v začetku 13. stoletja v Avstriji, najverjetneje v mestu Passau.Janko Kos."Pregled svetovne književnosti".Ljubljana, DZS, str. 94 Je delo neznanega avstrijskega pesnika. Literarni zgodovinarji menijo, da je moral biti avtor poznavalec epov in ljubezenske lirike, najverjetneje izobražen klerik, za katerega sklepajo, da je bil sodobnik Wolframa von Eschenbacha.Franček Bohanec."Pesem o Nibelungih". Ljubljana, Mladinska knjiga
Pesem o Nibelungih je dvorna pesem in se od ostalih epskih del razlikuje le po tem, da obravnava domačo snov. Dvorni pesniki ali pa pesniki, ki so si želeli pridobiti dvorno naklonjenost, so bili v Nemčiji imenovani “Spielmann”, zato avtorja Pesmi o Nibelungih lahko poimenujemo tudi s tem vzdevkom.
Vsebina in nastanek
Vsebinska zgradba
Pesem je razdeljena na dva dela. Prvi opeva poroko junaka Siegfrieda z burgundsko kraljično Kriemhildo in hkratno poroko njenega brata Guntherja z islandsko kraljično Brunhildo. Med Brunhildo in Kriemhildo nastane spor. Hagen, Guntherjev zvesti vazal ubije Siegfrieda. Drugi del pripoveduje o maščevanju Kriemhilde. Kriemhilda se poroči s hunskim vladarjem Atilo. Na svoj dvor zvabi Guntherja, Hagena in burgundske vazale. Ukaže jih pobiti, vendar na koncu umre tudi sama.Janko Kos."Pregled svetovne književnosti".Ljubljana, DZS, str. 94
Ep pripoveduje o Kriemhildi, ki je veljala za najlepšo med dekleti. Z njo so živeli njeni bratje Gernot, Giselher, Gunther in polbrat Hagen. Na drugi strani pa opiše Siegfrieda, ki se je odločil, da se bo poročil s Kriemhildo. Siegfried pride na wormski dvorec, kjer je živela Kriemhilda, in na tem dvorcu ostane nekaj časa. Ko je prvič zagledal Kriemhildo, je bil popolnoma očaran nad njo, ta pa mu je naklonjenost vračala. Siegfried se je, zato da bi dobil njeno roko, odločil, da bo pomagal Guntherju pridobiti Brunhildo za ženo. Skupaj sta odšla na pot po Brunhildo, ko pa sta prispela do nje, se je moral Gunther z njo pomeriti v bojnih igrah. Z zvijačo Siegfrieda mu je uspelo zmagati in tako je Brunhildo odpeljal s seboj na dvor. Sledila je poroka Siegfrieda in Kriemhilde ter Brunhilde in Guntherja. Obema sta se rodila sinova. Nekega dne sta se Kriemhilda in Brunhilda sporekli. Brunhilda je zato zahtevala Siegfriedovo smrt. Kriemhilda je v dobre namene, nevedoč, da je Siegfrieda s tem tako rekoč pogubila, izdala Hagenu Siegfriedovo ranljivo mesto. Tako je Hagen Siegfrieda na lovu ubil. Kriemhilda je takoj vedela, da je to storil Hagen. Čez nekaj časa je Atila, hunski kralj, izgubil svojo ženo, zato se je odločil, da bo očaral Kriemhildo. Ta sprva ni hotela sprejeti ženitne ponudbe, nato pa se je le vdala. Preselila se je k Atili na dvor, kjer je skovala maščevalni načrt, kako bo ubila Hagena. Moža je prepričala naj pošlje po njene sorodnike. Hagen je bil sprva proti obisku, saj je slutil Kriemhildino maščevanje, vseeno pa so obisk sprejeli. Na poti proti Kriemhildi je Hagenu vila potrdila njegovo sumničenje. Povedala mu je, da bodo vsi, ki gredo na obisk, pogubljeni. Kar je vila napovedala, se je tudi zgodilo. Na dvoru so se vneli boji, umrla sta tudi Hagen in Gunther. Kriemhilda je najprej odsekala glavo Guntherju, nato pa je ubila še Hagena. Ko je to videl Hildebrand, se je odločil, da bo maščeval Hagenovo smrt, in tako je ubil še Kriemhildo.
Nastanek Podlaga epa je zgodovinska, sega v čas preseljevanja narodov, in sicer v 5. stoletje, ko so potekali boji med Burgundi in Huni. Skozi stoletja se je ta snov prepletala z bajkami, pripovedkami in pravljicami, tako sta nastali dve tradiciji, in sicer južna in nordijska. Ravno iz južne tradicije je nastala Pesem o Nibelungih.Janko Kos."Pregled svetovne književnosti".Ljubljana, DZS, str. 94
Avtor je uporabljal krajše pesnitve, predvsem dve – eno o Siegfriedovi smrti, drugo o propadu Burgundov: oboje je povezal v enoto, ki ni popolnoma organska. V njej lahko opazimo vplive viteških romanov in sodobne viteško-dvorne kulture. Pesem se je ohranila v treh različnih verzijah.Janko Kos."Pregled svetovne književnosti".Ljubljana, DZS, str. 94
Obstaja več teorij o nastanku Pesmi o Nibelungih. Karl Lachmann je menil, da je ep nastal z združitvijo več pesmi, in sicer dvajsetih, ki so jih poznali že prej. Pri njegovi teoriji je resnično le to, da pesnitev obsega snovi več motivnih, germanskih in nemških skupin. Andreas Heusler je Lachmannovo teorijo zanikal. Pri tem se je opiral na razmejitev med pesmijo in epom. Ker je Pesem o Nibelungih ep, ni mogoče, da je nastal zgolj z združevanjem pesmi drugačnega sloga. Število delov je zmanjšal na osem, število pesmi, ki so neposredno vplivale na nastanek epa, na pet. Heusler ni povsem zavrnil Lachamannove teorije, saj ni postavil meja med tem, kaj je v epu starega in kaj novega. Friderich Panzer, katerega teorijo mnogi zgodovinarji sicer zavračajo, pa je v epu poudaril tiste prvine, ki so nastale kot odraz življenja ob začetku trinajstega stoletja. Želel je najti povezavo med epom in dvorno epiko ter kulturno tvornostjo tega časa. Menil je, da mnogo dogodkov opisanih v epu spominja na sočasne zgodovinske dogodke in osebe. Panzerjeva teorija se je s tem zelo oddaljila od Lacmannove in Heuslerjeve.
Snov, ki je ohranjena v mnogih pisanih spomenikih, je stara in se je v času spreminjala. Kot je značilno za način epskega oblikovanja, se je ohranilo tisto, kar je bilo obče, vsakemu oblikovalcu pa je dopuščalo umetniško svobodo in voljo, da pripoveduje o tem, kar zadovoljuje njegove takratne miselne predstave in okus. Spreminjanje dela opažamo v vsaki novi verziji, najbolj zaznavna pa je pri širjenju in spreminjanju motivike.
Struktura dela
Pesem je razdeljena na 39 zgodb, spevov in prigod, vendar je napisana kot enovit ep, saj so prigode med seboj vsebinsko povezane. V grobem je razdeljena na tri dele, ki najbolje kažejo tudi proces njenega nastajanja. Prvi del vsebuje Siegfriedov prihod na dvor v WormsWorms, ki vsebuje 1000 kitic. Drugi del opisuje Kriemhildino čustveno plat, ki obsega ravno tako 1000 kitic. V tretjem delu pa gre za propad Burgundov. Zgradba sama tako kaže na močno stopnjevanje, saj sta prvi in drugi del podlaga za nastanek tretjega, ki je tehtnejši in umetniško prepričljivejši. Umetniška prepričljivost je dosežena tudi tako, da pesnik za ustvarjanje napete pripovedi uporablja dolge opise pojedin, viteških iger, oblek itd. Ti detajli močno vplivajo na bralca, saj je velik poudarek namenjen barvam, vonjavam in razporeditvam ljudi, tako da si bralec dogajanje lahko temeljito vtisne v um in si ga s tem lažje predstavlja.
Nibelunški verz
Pesem o Nibelungih je pisana v t. i. nibelunškem verzu, ki temelji na številnih aliteracijah, značilnih za zgodnjo srednjeveško poezijo germanskih narodov in na sploh za t. i. aliteracijski verz. Ta verzni sistem je osnova t. i. nibelunške kitice, štirivrstičnice, ki temelji na dveh zaporednih rimah. Vrstica je sestavljena iz dveh polstihov, ločenih z močno cezuro. Prvi polstih se v nemščini imenuje Anvers (nasnova), drugi Abvers (odsnova).Boris A. Novak. "Oblike srca". Ljubljana. Modrijan. Pesem o Nibelungih vsebuje 2300 štirivrstičnih kitic, ki razpadejo na dve dvostišji z isto končno zaporedno rimo (a a, b b). Prav tako vsak od dolgih verzov razpade na dva dela, od katerih ima vsak po tri poudarke, četrti poudarek pa je okrnjen. Za Pesem o Nibelungih je značilno, da sta v njej z različnimi tehnikami močno poudarjena konec verza, pa tudi sam konec kitice.
Vplivi na evropsko in slovensko književnost in kulturo
Operna tetralogija Nibelungov prstan Richarda Wagnerja
Richard Wagner je v 19. stoletju napisal, kot jo sam imenuje, glasbeno dramo Nibelungov prstan (Der Ring des Nibelungen, ki jo je ustvarjal več kot dvajset let. Ciklus je sestavljen iz štirih glasbenih dram. Besedilom iz Siegfrieda in Mladega Siegfrieda iz leta 1851 so sledila besedila iz Valkire in Renskega zlata, ki jih je kasneje razvrstil v drugačno zaporedje, kot so sprva nastajala. Končna razvrstitev tetralogije Prstan je bila: Rensko zlato (Das Rheingold, 1869), Valkira (Die Walküre, 1870), Siegfried (1876) in Somrak bogov (Götterdämmerung, 1876. V letih 1853 in 1854 je zaključil s skladanjem Renskega zlata in od junija do decembra 1854 skladal glasbo za Valkiro. S pisanjem opere Somrak bogov je zaključil leta 1872.Eduardo Rincon."Richard Wagner (1813–1883)"
Wagner je snov za zgodbo opere Nibelungov prstan črpal iz severnogermanskih mitov. Želel je uskladiti elemente južnogermanske Pesmi o Nibelungih in Sage o Volsungih. Valkira se začne s predigro, ki je povezana z opero z vstopom Siegmunda kot glavne osebe in njegovim prvim dialogom, ki ga vzpostavi s Sieglindo. Kot najbolj znana skladba iz te opere je prizor iz tretjega dejanja, imenovan Ježa valkir. Prizor prikazuje štiri od petih valkir, fantastičnih bitij, kako se z bojnim krikom zberejo na vrhu griča. Valkire nastopijo po Siegmundovi smrti, ko Wotan, vrhovni bog germanske mitologije, sklene kaznovati eno od njih, in sicer Brünnhildo, ker ni spoštovala njegovih zapovedi. Obsojena valkira mora tako zaspati in ležati obdana z obročem ognjenih zubljev, vse dokler se ne najde junak, ki bi jo osvobodil iz Wotanovih ognjenih okov. Ta se pojavi v podobi Siegfrieda, sina Siegmunda in Sieglinde. Potem ko Siegfried ubije zmaja (Fafnerja), okusi nekaj tople zmajeve krvi, kar povzroči, da lahko razume govorico živali. Ptica mu svetuje, naj vzame prstan in čelado nevidnosti, in mu pokaže pot k Brunhildi. Siegfried stopi skozi ognjeni obroč, prebudi Brunhildo iz začaranega spanca v gradu, obdanem z ognjem, ji priseže večno ljubezen in ji kot dokaz pusti prstan. Naslednjega dne se Brunhilda ne spominja ničesar več, le zlati prstan na roki jo opominja, da mora čakati na junaka, ki bo postal njen mož.Harold Rosenthal."The concise Oxford dictionary of opera" V Somraku bogov Siegfriedu postrežejo s čarobno pijačo, ki povzroči, da zaradi izgube spomina pozabi na Brunhildo in jo za ženo pridobi Guntherju. Siegfried nato s pomočjo čelade nevidnosti, ki ga naredi nespoznavnega, vzame Brunhildi prstan in jo prisili, da odide na Guntherjev dvor. Tam Brunhilda ob poročnem slavju opazi na Siegfriedovi roki prstan in je ob tem pretresena, zato skupaj s Hagenom in Guntherjem odloči Siegfriedovo smrt. Ko se Siegfriedu povrne spomin, ga v hrbet zadane Hagenovo kopje. Mrtvega ga prinesejo v dvorano gibichunskega dvora in ga dajo na mrtvaški oder. Ko pa Hagen poskuša sneti prstan iz mrtvega Siegfrieda, se njegova roka dvigne proti morilcu.Holger Noltze. "Wagner na kratko". Celje, Celjska Mohorjeva družba. Brunhilda v tem doume smisel vseh izdaj in smisel nedolžne žrtve, kakršna je postal Siegfried. Obtoži Wotana, dá pripraviti grmado za svojega junaka in se vanjo vrže tudi sama. Požar pa nato pogoltne svet bogov.Philippe Godefroid. "Richard Wagner: opera in konec sveta". Ljubljana, DZS.