Katarina Marinčič (rojstni priimek Hieng), slovenska pisateljica, literarna zgodovinarka in prevajalka, * 25. junij 1968, Ljubljana.
Literarno ustvarjanje
S svojimi romani nadaljuje tradicijo meščanskega družinskega romana, ki ga je združila s slogovnimi lastnostmi modernizma, delno tudi postmodernizma. Roman Tereza (1989) je družinska saga. Mati v njem je daleč od cankarjanske podobe matere, saj je sebična in zapusti otroka. Nastopi tudi lik ženske, ki je povsem vdana moškemu in zaživi le v gospodinjsko-materinskem življenju. Ženska se tudi pojavlja v vlogi spakljive in brezdelne salonske dame. Njen drugi roman Rožni vrt (1992) parodira ljubezenski roman. Marinčič karikira žensko miselnost. V romanu so kičaste ženske, ki hrepenijo po življenju vzorne gospodinje. So nesamostojne in hrepeneče po možu.
Zasebno Prihaja iz umetniške družine, njen oče je pisatelj Andrej Hieng, sestra pa režiserka Barbara Hieng Samobor. Mož je klasični filolog Marko Marinčič.
Prozna dela
Tereza (1989), roman Rožni vrt (1992), roman Prikrita harmonija (2001), roman O treh, (2005), zbirka novel Po njihovih besedah (2014), roman Ženska s srebrnim očesom (2022), roman
Nagrade
Kresnik – za roman Prikrita harmonija (2002) Dnevnikova fabula – za zbirko kratke proze O treh (2007) Nagrada kritiško sito –za roman Po njihovih besedah (2015)
Viri
Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov; Mladinska knjiga, 2006. Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva; Državna založba Slovenije, 2001. Dijana Matković: Nagrajenci preteklih let. V: Pogledi: posebna izdaja ob mednarodnem festivalu zgodbe Fabula. 28. april 2010. Str. 3.
Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Kresnikovi nagrajenci * Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani