Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.
Krajevni del četverca gibalne količine je povezan s trirazsežno gibalno količino :
Pri tem je m lastna masa, Lorentzev faktor, pa trirazsežna hitrost.
Alternativna pot je, da zahtevamo, da je krajevni del četverca gibalne količine določen z enako enačbo kot gibalna količina v trirazsežnem prostoru:
Pri tem je treba vpeljati »relativistično maso« delca, odvisno od njegove hitrosti:
Prednost te vpeljave je, da imajo nekatere – ne pa vse – enačbe posebne teorije relativnosti v tem primeru enako obliko kot enačbe v klasični mehaniki. Po drugi strani pa se tako vpeljana masa transformira kot časovna komponenta vektorja četverca, ne pa kot skalar. Matematično čistejša je vpeljava polne energije W:
Pri tem je c0 hitrost svetlobe v praznem prostoru. Polna energija je z relativistično maso v enakem razmerju kot lastna energija z lastno maso; njena vpeljava zato prihrani potrebo po vpeljavi relativistične mase.
Literatura
Janez Strnad, Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1981, str. 44-45.
Kategorija:Relativnost