Hrustančnice (znanstveno ime Chondrichthyes) so razred rib za katere je značilno, da je njihov notranji skelet iz hrustanca.

Razred se deli na dva podrazreda Elasmobranchii (morski psi, skatis, raže in pilarji), ki nimajo škržnih poklopcev, ter Holocephali (himere oz. morske podganein, ki jih občasno uvrščajo v povsem svoj razred). Velikost danes živečih hrustančnic se giblje od 10 cm dolge brezplavutne električne raže do več kot 10 m dolgega morskega psa kitovca.

Zgradba telesa Hrustančnice imajo skelet iz hrustanca, utrjenega z apnencem. Že na videz jih lahko ločimo od kostnic, saj nimajo škržnega poklopca. Prepoznamo jih lahko tudi po vidnih škržnih režah. Imajo zobčaste luske. Usta imajo na spodnji strani rilčasto podaljšanega gobca. Repna plavut je pri večini nesimetrična.

Najbolj znan predstavnik hrustančnic je morski pes in tudi zgradba telesa je pri njem zelo izrazita.

Notranji organi Notranji organi pri hrustančnicah so srce, želodec, požiralnik, žrelo, jetra, črevo, hrbtenjača v hrbtenici, škržni lok in možgani. So tudi tri posebnosti: stok – to je odprtina za izločanje blata,seča ter semenčic ali iker. zavitnica v črevesu – spiralno zavita guba, zaradi katere je notranja črevesna površina povečana in riba zato iz prebavljene hrane laže dobi hranilne snovi. hrustančnice so brez ribjega mehurja, ki pa je za ostale ribe značilen. Ker ga nimajo, morajo biti stalno v gibanju, sicer potonejo. Izjema je morski pes, ki ima okoli jeter veliko masti, ki je lažja od vode in mu pomaga držati se na površju.

Življenjsko okolje in prilagoditve Večina hrustančnic živi v morju. Ribe na splošno, in s tem tudi hrustančnice imajo dokaj dobro razvita čutila. Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Ker živijo v vodi, imajo plavuti, da si z njimi pomagajo pri premikanju skozi vodo. Imajo tudi posebno čutilo - pobočnico, vidno kot črto na ribinem boku, s katero zaznavajo premikanje vode.

Prehranjevanje Hrustančnice so večinoma mesojede ribe, ki se hranijo predvsem z manjšimi ribami, nevretenčarji, če pa imajo priložnost, pa tudi z manjšimi morskimi sesalci. Pogosto se hranijo tudi z ostanki mrtvih živali, izključno mrhovinarskih pa je le nekaj vrst. Poznamo tudi izjeme, ki se hranijo s planktonom in mikroskopsko majhnimi rastlinami.

Razmnoževanje Hrustančnice se razmnožujejo spolno, in sicer z notranjo oploditvijo. Po oploditvi se mladič izvali na enega izmed treh načinov: samice nekaterih vrst odložijo jajčeca v usnjatih ovojih; pri drugih vrstah se jajčeca izvalijo v materinem telesu in pozneje se rodijo živi mladiči; pri preostalih vrstah se mladiči razvijajo v tkivu, podobno posteljici sesalcev, prek katerega dobivajo od matere hranila.

Sistematika Razred Chondrichthyes ima dva podrazreda: podrazred Elasmobranchii (morski psi, skati, raže in pilarji) in podrazred Holocephali (himere).

Podrazredi hrustančnic Elasmobranchii Elasmobranchii je podrazred, ki vključuje morske pse, skate in raže. Vrste v tem podrazredu nimajo plavalnega mehurja, imajo od pet do sedem parov škržnih rež, ki se posamično odpirajo navzven, toge hrbtne plavuti in majhne plakoidne luske. Zobje so razvrščeni v več vrstah; zgornja čeljust ni zraščena z lobanjo, spodnja pa je členjena z zgornjo. Oči imajo odsevno plast (tapetum lucidum). Notranji rob vsake trebušne plavuti pri samcih je žlebičast in tvori klasper za prenos sperme. Te ribe so široko razširjene v tropskih in zmernih vodah. HolocephaliHolocephali (celoglavke) je podrazred, od katerega je red Chimaeriformes edina preživela skupina. Danes ohranjajo nekatere značilnosti paleozojskih morskih psov in skatov, čeprav so v drugih pogledih nekaj posebnega. Živijo blizu dna in se hranijo z mehkužci in drugimi nevretenčarji. Rep je dolg in tanek, premikajo pa se z zamahi velikih prsnih plavuti. Želodca nimajo (kar pomeni, da je prebavna cev poenostavljena in je »želodec« združen s črevesjem). Usta so majhna odprtina, obdana z ustnicami, kar daje glavi videz papagaja.

Njihov fosilni zapis se začne v devonu. Zbirka je obsežna, vendar večino fosilov predstavljajo zobje, zato telesne oblike številnih vrst niso znane ali pa so v najboljšem primeru slabo raziskane.

Preživeli redovi hrustančnicSkupinaRedSlikaDomače imeAvtorDružineRodoviVrsteOpomba Skupaj GaleomorphiCarcharhiniformespravi morski psiCompagno, 1977851>27071021Heterodontiformesbikastoglavi morski psiL. S. Berg, 1940119Lamniformesmorski volkoviL. S. Berg, 19587+2 extinct101610Orectolobiformesploščati morski psiApplegate, 1972713437SqualomorphiHexanchiformesšesteroškrgarjide Buen, 19262+3 extinct4+11 extinct7+33 extinctPristiophoriformesžagariceL. S. Berg, 1958126SqualiformestrnežiGoodrich, 190972312616SquatiniformessklatiBuen, 19261124345SkatiMyliobatiformesmorski bičiCompagno, 1973102922311633Rhinopristiformespilarji125–75–7Rajiformes ražeL. S. Berg, 1940536>27041226Torpediniformeselektrični skati ali tršnjakide Buen, 19262126929HolocephaliChimaeriformeshimereObruchev, 19533+2 izumrle6+3 izumrli39+17 izumrlih

Taksonomska razvrstitev je povzeta po sistemu Leonarda Compagna, 2005 dopolnjenem z dodatki iz †Red Mongolepidiformes Karatajüte-Talimaa & Novitskaya, 1990 †Red Omalodontiformes* Turner, 1997 †Red Coronodontiformes Zangerl, 1981 †Red Symmoriiformes Zangerl, 1981 Podrazred Holocephali †Superorder Paraselachimorpha †Red Desmiodontiformes Zangerl, 1981 †Red Polysentoriformes Cappetta, 1993 †Red Orodontiformes Zangerl, 1981 †Red Petalodontiformes Zangerl, 1981 †Red Helodontiformes Patterson, 1965 †Red Iniopterygiformes Zanger, 1973 †Red Debeeriiformes Grogan & Lund, 2000 †Red Eugeneodontiformes Zangerl, 1981 Superorder Holocephalimorpha †Red Psammodontiformes* Obruchev, 1953 †Red Copodontiformes Obručhev, 1953 †Red Squalorajiformes †Red Chondrenchelyiformes Moy-Thomas, 1939 †Red Menaspiformes †Red Cochliodontiformes Obručhev, 1953 Red Chimaeriformes Berg, 1940 sensu Obručhev, 1953 Podrazred Elasmobranchii †Plesioselachus †Red Antarctilamniformes Ginter, Liao & Valenzuela-Rios, 2008 †Red Elegestolepidiformes Andreev et al., 2016 †Red Lugalepidida Karatajute-Talimaa, 1997 †Red Squatinactiformes Zangerl, 1981 †Red Protacrodontiformes Zangerl, 1981 †Infraclass Cladoselachimorpha †Red Cladoselachiformes Dean, 1909 †Infraclass Xenacanthimorpha Berg, 1940 †Red Bransonelliformes Hampe & Ivanov, 2007 †Red Xenacanthiformes Berg, 1940 Infraclass Euselachii †Red Altholepidiformes Andreev et al., 2015 †Red Polymerolepidiformes †Red Ptychodontiformes †Red Ctenacanthiformes Zangerl, 1981 †Division Hybodonta †Red Hybodontiformes Owen, 1846 Oddelek Neoselachii Compagno, 1977 Pododdelek Selachii (morski psi) Superorder Galeomorphi Compagno, 1977 Red Heterodontiformes (bikastoglavi morski psi) Red Orectolobiformes (ploščati morski psi) Red Lamniformes (morski volkovi) Red Carcharhiniformes (pravi morski psi) Superorder Squalomorphi Red Chlamydoselachiformes Red Hexanchiformes (šesteroškrgarji) Red Squaliformes (trneži) †Red Protospinaciformes †Red Synechodontiformes Red Squatiniformes (sklati) Red Pristiophoriformes (žagarice) Pododdelek Batoidea Red Torpediniformes (električni skati) Red Pristiformes (pilarji) Red Rajiformes (raže) Red Myliobatiformes (morski golobi) * negotov položaj

Sklici

Glej tudi hrustanec morskega psa

Kategorija:Taksoni, opisani leta 1880 Kategorija:Razredi rib

Kategorija:Čeljustniki