Dieta po krvnih skupinah je dieta, katere zagovornik je Peter D’Adamo, ameriški zdravnik in naravni zdravilec. Opisana je v njegovi knjigi Eat Right 4 Your Type, v kateri trdi, da je krvna skupina najpomembnejši dejavnik pri izbiri prehrane. Tako razdeli dieto, ki je primerna za ljudi s posamezno krvno skupino, na tipe 0, A, B in AB.

Dieta ima tudi mnoge nasprotnike, ki dvomijo o povezavi med krvnimi skupinami in prehrano. Ne strinjajo se tudi z nastankom krvnih skupin in t. i. lektinsko hipotezo. Teorija o krvnih skupinah ni podprta s prepričljivimi znanstvenimi dokazi.

Razvoj teorije Medicinske raziskave so že pred časom pokazale, da tako imenovana zdrava živila niso enako primerna za vse ljudi. Manjkalo je le spoznanje, zakaj je to tako. Prva, ki sta se poskušala dokopati do razlage, sta bila ameriška zdravnika James D'Adamo in njegov sin Peter D'Adamo. Po dolgoletnem proučevanju sta ugotovila, da na to, kako bo posameznik prenesel živilo, vpliva tudi njegova krvna skupina.

O avtorju Vse skupaj se je začelo, ko je James D´Adamo v petdesetih letih prejšnjega stoletja pri nekaterih svojih bolnikih opazil, da jim vegetarijanska nemastna dieta ni ublažila težav. Pri njih se je splošno zdravstveno stanje celo poslabšalo. To ga je pripeljalo na misel, da leži rešitev v različnih krvnih skupinah, saj prav kri oskrbuje celice s hranili. Ko se je opazovanja lotil bolj sistematično, je opazil, da večini njegovih pacientov s krvno skupino A prehrana z veliko mesa ni ustrezala, veliko bolje pa so prenašali rastlinske beljakovine (soja, tofu). V nasprotju z njimi, pa so se bolniki s krvno skupino 0 tudi po visokokalorični hrani dobro počutili. Tudi Peter D´Adamo je našel zanimive povezave med prehrano in krvnimi skupinami. Opazil je, da so ljudje s krvno skupino A bolj nagnjeni k boleznim, ki nastajajo zaradi pomanjkanja želodčnih sokov, ljudje s krvno skupino 0 pa k tistim, ki nastanejo zaradi visoke koncentracije želodčne kisline npr. razjeda na želodcu.

Razlaga krvnih skupin V človeški populaciji se nahajajo trije aleli (i, IA in IB) za določevanje krvne skupine http://blogsci.com/science/converting-blood-groups. Krvna skupina pa je določena s kombinacijo dveh od teh alelov. Alela IA in IB sta enakovredna in se zato dedujeta kodominantno. Oba pa sta dominantna nad alelom i, ki je recesiven. Alel IA nosi zapis za antigen A, alel IB zapis za antigen B, alel i pa ne nosi zapisa za antigene.

Antigeni so po svoji zgradbi glikoproteini. Osnovna molekula, ki se veže na protein v površini eritrocita je nerazvejani oligosaharid, imenovan snov H (zadnji monosaharid v verigi je fukoza). Ljudje, ki imajo na površini membranskih beljakovin eritrocitov vezano snov H, imajo krvno skupino 0. Če je nanjo vezan N-acetilgalaktozamin, je to krvna skupina A, če pa je vezana galaktoza, ima oseba krvno skupino B. Če na eritrocitih najdemo oba monosaharida, ima oseba krvno skupino AB.

V krvni plazmi ljudi so lahko prisotna protitelesa anti-A in anti-B, ki reagirajo z antigeni in lahko eritrocite zlepijo in razgradijo. Kri tako ni več tekoča, zato lahko nastopi smrt.

Ljudje s krvno skupino A, torej z antigenom A na eritrocitu, imajo v krvni plazmi protitelesa anti-B, ljudje s krvno skupino B, torej z antigenom B na eritrocitu, pa tvorijo protitelesa anti-A. Tisti, ki imajo krvno skupino AB in tako torej na eritrocitu oba antigena A in B, tvorijo mnogo drugih protiteles, vendar nobenega proti kateremu od teh dveh antigenov. Ljudje s krvno skupino 0, ki na eritrocitih nimajo antigenov, tvorijo obe vrsti protiteles, anti-A in anti-B.

Zaradi tvorbe protiteles je treba pri infuziji paziti, da človek ne dobi krvi s tistimi antigeni, za katere v njegovi krvi obstajajo protitelesa. Krvno skupino 0 (nima antigenov na eritrocitih) lahko tako sprejmejo vse krvne skupine, skupina AB (ne tvori protiteles) pa lahko sprejme kri vseh ostalih skupin. Krvna skupina 0 je tako univerzalni krvodajalec, krvna skupina AB pa univerzalni krvoprejemnik.

Osnovna ideja diete Dieta po krvnih skupinah zagovarja uživanje samo določenih vrst živil, primernih za neko krvno skupino in izogibanje tistih, ki bi naj bila za to isto krvno skupino neprimerna. Dieta torej ločuje glede na krvne skupine 0, A, B in AB (čeprav poznamo 38 sistemov krvnih skupin, naj bi imel poglavitno vlogo prav sistem AB0). Krvne skupine naj bi namreč vplivale na našo dovzetnost za različne bolezni in celo na to, kakšno vrsto vadbe bi morali izbrati. Peter D’Adamo to izrazi s stavkom: »Krvna skupina je ključ, ki oklepa vrata v skrivnostni svet zdravja, bolezni, dolgega življenja, telesne vitalnosti in čustvene stabilnosti.« Tako naj bi ljudje z različnimi skupinami tudi uživali različno hrano, saj naj bi bila nekatera živila za ljudi z eno krvno skupino nevarna, za ostale pa ne.

Lektinska hipoteza Vsaka krvna skupina ima svoj obrambni sistem: ena krvna skupina ustvarja protitelesa proti drugim krvnim skupinam. Po mnenju Petra D’Adama imajo nekatere snovi v živilih podobne lastnosti kot krvna protitelesa, in sicer sposobnost, da krvne celice zlepijo v strdke. Ravnajo torej tako, kot bi uničevali tujke v telesu (kot pri reakciji zavrnitve tujka). Poglavitni krivci za to so po njegovem mnenju lektini. Nekateri lektini, ki jih v organizem vnašamo s hrano, niso združljivi z našo krvno skupino. Peter D’Adamo zaključi, da je pomembno, da smo pozorni na tiste lektine, ki jih naš organizem oz. naša krvna skupina slabo prenaša. Iz tega sledi D’Adamova razdelitev prehrane, ki je primerna za posamezno krvno skupino; torej na živila, ki so primerna za 0, A, B in AB tip krvne skupine. S tako dieto naj bi tako zmanjšali neželene rekcije lektinov.

Kako posamezen organizem prenaša določena živila, se lahko preizkusi z metodo »indikan« . Kadar je beljakovinska hrana slabo presnovljena, nastajajo strupene snovi. Skupna lastnost teh snovi je indolni obroč, ki nastane pri prebavi triptofana. Več ko je teh snovi v seču, bolj izrazita je njegova modra obarvanost. Osupljivo pa je, da daje isto živilo pri ljudeh različnih krvnih skupin različne rezultate.

Nastanek krvnih skupin Presnovne predispozicije, o katerih govori D'Adamo, so v resnici genetske predispozicije, ki jih skupaj z lastnimi geni prinesemo na svet. Te značilne predispozicije so po njegovem mnenju nastale kot posledica dogajanj v zgodovini, ko so se posamezne, v preteklosti razmeroma izolirane, populacije evolucijsko prilagajale na podnebne, zemljepisne in tudi prehranjevalne razmere, v katerih so živele. Krvne skupine se naj bi zato najbolj razlikovale glede na presnovne značilnosti in imunski sistem.Hessmann–Kosaris A. Diete za krvne skupine. 1. izd. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2002. ISBN 86-11-16392-3

Krvna skupina 0 (stara krvna skupina; lovci) – mesojedci Skupina 0 je najstarejša, osnovna krvna skupina naših prednikov, ki naj bi nastala približno 40000 let pr. n. št. na afriški celini. Takratni ljudje so začeli loviti v organiziranih skupinah, izdelovati orožje in orodje. Beljakovine (meso) so postale njihovo gonilo in prav na tej točki so prišle prebavne lastnosti, ki se pripisujejo krvni skupini 0, do polnega izraza. Ljudje so cveteli ob prehranjevanju z mesom in v kratkem času so pobili vso večjo divjad, saj je število ljudi naraščalo. V stiski so začeli jesti vse, kar so mogli prežvečiti: sadeže, oreške, koreninice, manjše živali. Ko so se severna območja otoplila, se je začelo izseljevanje v Azijo in Evropo. Te selitve so napolnile planet z osnovnim prebivalstvom s krvno skupino 0, ki je še danes prevladujoča.

Krvna skupina A (kmetovalska krvna skupina; poljedelci) – vegetarijanci Ta krvna skupina je nekoliko mlajša in naj bi se izoblikovala v obdobju od 25000 do 15000 let pr. n. št. Domnevno je nastala v Aziji ali na Srednjem vzhodu. Ljudje so se že stalno naselili, povezovalo pa jih je poljedelsko gospodarstvo. Naučili so se gojiti žita, udomačili so nekatere divje živali. Ker ljudje niso bili več primorani vsakodnevno iskati hrane, se je poraba mesa za prehrano občutno zmanjšala, povečala pa se je uporaba poljščin. Preprost prebavni trakt lovcev in zbiralcev se je moral prilagoditi novi prehrani. Poleg tega so morali biti poljedelci imunsko izjemno odporni, saj je bilo ozemlje na katerem so živeli, gosto naseljeno (večja verjetnost epidemij).

Krvna skupina B (balans; nomadi) – (skoraj) vsejedci Krvna skupina B naj bi se pojavila pred kakimi 10000–15000 leti v goratih predelih Himalaje, v delu današnjega Pakistana in Indije. Tam so bile življenjske razmere zelo neugodne. Podnebje je bilo neprijazno, preskrba z živili pa zelo neredna in pogosto zelo enostranska. Pomemben temelj prehrane so tvorili fermentirani mlečni izdelki ter poljščine. V takšnih razmerah so morali biti ljudje žilavi in vztrajni. Pogosto so cele dneve iskali hrano, pri čemer so bili izpostavljeni ostrim vremenskim vplivom. Prav zaradi tega je moral biti imunski sistem ljudi posebej prilagojen in zelo odporen. Tekom stoletij se je krvna skupina B širila prek vzhodnega dela Afrike v Evropo, Azijo ter skoraj po vsej srednji, Južni in Severno Ameriki.

Krvna skupina AB (zagonetneži) – sodobni jedci mešane hrane Krvna skupina AB se je po Peter D’Adamovem mnenju pojavila šele pred 1000 do 1200 leti. Zaradi poznega pojava je to tudi zelo redka krvna skupina, saj jo ima le okrog 3% vsega prebivalstva. Ta krvna skupina je nastala med preseljevanjem ljudstev, ko se je krvna skupina A prebivalcev vzhodne in srednje Evrope pomešala s krvno skupino B Mongolov iz Azije. Krvna skupina AB pomeni povezavo značilnosti skupin A in B.

Značilnosti posameznih skupin Prav zaradi evolucijskega nastanka naj bi bile po mnenju Petra D´ Adama za vsako krvno skupino značilne določene karakteristike v smislu osebnosti in prilagajanja na razmere v okolju ter povečanega tveganja za določene bolezni. Avtor nam na svoji spletni strani celo ponuja strategije življenjskega sloga, ki naj bi vsaki krvni skupini najbolj ustrezale.

Krvna skupina 0 Značilnosti, ki jih Peter D´ Adamo pripisuje ljudem s to krvno skupino so vodstvene sposobnosti, odprtost, energija in zbranost. Ob nepravilni prehrani in pomanjkanju redne telesne vadbe naj bi bili relativno bolj nagnjeni k nastanku insulinske resistence ter zmanjšani ščitnični aktivnosti kar ima za posledico prekomerno pridobivanje telesne teže, zadrževanje telesnih tekočin in utrujenost. D´ Adamo tudi trdi, da so ti ljudje precej nagnjeni k nastanku želodčnih razjed, možnost nastanka teh je dvakrat večja kot pri ostalih krvnih skupinah. Razlog za to je višja količina želodčne kisline kot pri ljudeh iz ostalih treh krvnih skupin. Peter D´ Adamo svetuje še posebej osebam s to krvno skupino redno telesno vadbo, ki je lahko precej fizično naporna, ker je ta nujna za vzdrževanje telesnega zdravja, predvsem pa tudi čustvene uravnoteženosti.http://www.4yourtype.com/TypeO_basic.asp

Krvna skupina A Za življenje v skupnosti so potrebne veščine komunikacije, planiranja in sodelovanja s skupnostjo, karakteristike, ki jih po mnenju Petra D’Adama še danes najdemo pri osebah s krvno skupino A. Ti se dobro prilagajajo na okolje in regularno dieto in potrebujejo vegeteriansko dieto za ohranjanje telesne teže in telesne energije. Peter D’Adamo meni, da imajo ljudje s to krvno skupino visoko naravno bazalno raven kortizola in preveliko proizvodnjo kortizola v odziv na stres. Zato je pri njih značilno povečano tveganje za obsesivno-kompulzivne motnje, bolezni srca, odpornost na inzulin. Izrazito tekmovalni športi po D’Adamovem mnenju organizem in živčni sistem osebe s krvno skupino A samo izčrpajo, ker povečujejo napetost in tako pripeljejo njihov imunski sistem v stanje preobčutljivosti. Nizka raven želodčne kisline pa povečuje verjetnost za raka na želodcu in žolčne kamne.http://www.4yourtype.com/TypeA_basic.asp

Krvna skupina B