Howard Phillips Lovecraft (pogosto zapisan kot H. P. Lovecraft), ameriški pisatelj grozljivk, fantazije in znanstvene fantastike, * 20. avgust 1890, Providence, Rhode Island, ZDA, † 15. marec 1937, Providence.
Lovecraftov največji navdih in hkrati izum je bil kozmicizem, pojem, da je za človeški um življenje nedoumljivo, da je vesolje v svojem bistvu tuje ter da tisti, ki pristno modrujejo, kot njegovi protagonisti, tvegajo zdravo pamet. Lovecraft je zaradi cthulhuovske mitologije pridobil številne oboževalce. Mite sestavlja niz ohlapno povezanih zgodb o panteonu človeštvu sovražnih bitij ter o Necronomiconu, izmišljeni knjigi magijskih obredov in prepovedanega znanja. Njegova dela so bila globoko pesimistična in cinična; izzivala so vrednote dobe razsvetljenstva, romantike in krščanskega humanizma... Lovecraftovi protagonisti običajno dosežejo zrcalno gnozo in mistično izkustvo, ko za trenutek uzrejo grozo najvišje resničnosti.
Čeprav je bilo Lovecraftovo bralstvo za časa njegove življenja omejeno, je njegov sloves po njegovi smrti rasel do te mere, da dandanes velja za enega izmed najbolj vplivnih piscev grozljivk 20. stoletja. Skupaj z Edgarjem Allanom Poeom je »neizmerno vplival na sledeče generacije pisateljev te zvrsti«.. Stephen King je Lovecrafta oklical za »največjega pisca klasičnih grozljivih zgodb dvajsetega stoletja«.Kingov navedek iz leta 1982 na platnici žepne izdaje The Best of H.P. Lovecraft: Bloodcurdling Tales of Horror and the Macabre, ki jo je izdala založba Del Rey Books. in .
Življenje Zgodnje življenje
Lovecraft se je rodil v družinski hiši na Angell Street, v Providenceu, 20. avgusta 1890, ob 9:00 zjutraj. Bil je edini otrok Winfielda Scotta Lovecrafta, potujočega prodajalca nakita in dragocenih kovin, in Sarah Susan Phillips Lovecraft, katere ameriški predniki so bili kolonisti iz Massachusetts Baya, iz leta 1630. Njegova starša sta se poročila, ko sta bila v tridesetih letih, kar je bilo za tedanji čas nenavadno pozno. Leta 1893, ko je imel Howard tri leta, je njegov oče, ki je bil na službenem potovanju, v čikaški hotelski sobi postal akutno psihotičen. Winfielda so nato pripeljali nazaj v Providence in ga sprejeli v psihiatrično bolnišnico Butler Hospital, kjer je ostal do svoje smrti leta 1898. Lovecraft je vse do svoje smrti mislil, da je njegov oče umrl v stanju paralize, ki je bila posledica »živčne izmučenosti« zaradi pretiravanja z delom. Dandanes je skoraj povsem sigurno, da je bil dejanski vzrok smrti posledica okužbe s sifilisom.Luc Sante, »The Heroic Nerd«, in The New York Review of Books, 10. oktober 2006 Ni znano ali se je mladi Lovecraft kdaj zavedal dejanske narave očetove bolezni ali njenega vzroka, čeprav je njegova mati verjetno vedela zanjo in se je preventivno zdravila s tinkturo arzena.
thumb|left|Lovecraft pri približno devetih letih.
Po očetovi hospitalizaciji so Howarda vzgajali njegova mati, teti (Lillian Delora Phillips in Annie Emeline Phillips) in dedek Whipple Van Buren Phillips, ameriški poslovnež. Vseh pet je stanovalo skupaj v družinski hiši. Howard je bil čudežni otrok, ki je pri treh letih recitiral poezijo ter pisal samostojne pesmi pri šestih letih. Njegov dedek ga je spodbujal pri branju in ga zalagal s klasikami kot so Tisoč in ena noč, Age of Fable in Odiseja. V mlademu Lovecraftu je vzbudil tudi zanimanje za nenavadne zgodbe,V angleščini znane kot weird fiction vendar je njegovo mater skrbelo, da bi ga te zgodbe preveč vznemirile.
Lovecraft je bil kot otrok pogosto bolan. Menijo, da naj bi bilo nekaj teh bolezni gotovo psihosomatskih, čeprav je sam pripisoval svoje številne bolezni izključno telesnim vzrokom. Zaradi šibkega zdravja in nedisciplinirane, prepirljive narave, je bil komaj kaj prisoten v šoli; ko je dopolnil osem let, pa so ga po enem letu izpisali iz šole. Kljub temu je bil med tem obdobjem nenasiten bralec ter se navdušil nad kemijo in astronomijo. Od leta 1899 dalje je objavil celo nekaj kopij tovrstnih publikacij v reviji The Scientific Gazette. Štiri leta kasneje se je ponovno vpisal v javno šolo, in sicer v Hope Street High School. V mladosti naj bi Lovecraft trpel nočne strahove, redko parasomnično boleznijo. Sam je verjel, da so ga ponoči napadale grozne nočne pošasti. Poznavalci menijo, da so številna Lovecraftova kasnejša dela napisana po navdihu teh nočnih mor.
Dedova smrt leta 1904 je imela velik vpliv na njegovo življenje. Slabo upravljanje z dedovo zapuščino je družino pahnilo v tako slabo finančno stanje, da so se bili prisiljeni preseliti v precej manjše stanovanje na Angell Street. Lovecrafta je izguba rojstne hiše tako globoko prizadela, da je nekaj časa razmišljal o samomoru. Leta 1908, pred zaključkom srednje šole, je trdil, da je takrat doživel »živčni zlom« in posledično nikoli ni prejel srednješolskega spričevala (čeprav je večino življenja trdil, da je šolo zaključil). S. T. Joshi v svoji biografiji o Lovecraftu domneva, da so bile primarni vzrok za ta zlom težave pri učenju višje matematike, predmet, ki bi ga mogel obvladati, da bi lahko postal astronom. Neuspeh pri izobrazbi (želel je nadaljevati študij na Univerzi Brown) je bil vir razočaranja in sramu celo kasneje v njegovem življenju.
Lovecraft je že v mladosti napisal nekaj proze, vendar je bil v obdobju med 1908 in 1913 osredotočen predvsem na poezijo. V tem času je živel kot puščavnik in ni imel skoraj nobenega stika z ljudmi, razen s svojo materjo. To se je spremenilo, ko je poslal pismo v uredništvo šund revije The Argosy, kjer se je pritoževal nad neokusnostjo ljubezenskih zgodb enega izmed priljubljenih avtorjev te revije. Sledeča pisemska razprava v kolumni revije je pritegnila pozornost Edwarda F. Daasa, predsednika Združenega amaterskega novinarskega društva (UAPA), ki je leta 1914 Lovecrafta povabil naj se jim pridruži. UAPA je na Lovecrafta delovalo pozitivno in ga spodbudilo, da je prispeval številne pesmi in eseje. Leta 1917 se je na prigovarjanje dopisovalcev vrnil nazaj k prozi s kvalitetnejšimi zgodbami, kot na primer The Tomb in Dagon. Slednja je postala njegova prvo strokovno objavljeno delo; objavljena je bila v reviji The Vagrant novembra 1919 in v Weird Tales leta 1923. Takrat je začel graditi tudi ogromno mrežo dopisovalcev. Zaradi obsežnih in pogostih uradnih pisem je postal eden izmed velikih piscev pisem 20. stoletje. Med njegovimi dopisovalci so bili Robert Bloch (Psycho), Clark Ashton Smith in Robert E. Howard (Conan the Barbarian).
1919 leta so Lovecraftovo mati sprejeli v bolnišnico Butler Hospital, po tem ko je dolgo časa trpela za histerijo in depresijo. Kljub temu si je z Lovecraftom pogosto dopisovala. Z njim sta ostala v tesnih stikih vse do njene smrti 21. maja 1921, ki je bila posledica komplikacij pri operaciji žolčnika. Lovecrafta je njena smrt izjemno prizadela.
Zakon in New York
Nekaj tednov po mamini smrti se je Lovecraft udeležil amaterskega novinarskega zborovanja v Bostonu, v Massachusettsu, kjer je spoznal Sonio Greene. Bila je ukrajinsko-židovskega porekla in sedem let starejša od Lovecrafta. Poročila sta se leta 1924 ter se nato preselila v Brooklyn. Lovecraftovi teti naj ne bi bili zadovoljni s to poročno zvezo, ker jima ni bilo všeč, da je bil Lovecraft poročen s trgovko (Greene je bila lastnica trgovine s klobuki). Na začetku je New York Lovecrafta povsem očaral, a se je par kmalu znašel v finančnih težavah. Greene je izgubila svojo trgovino in bolehala. Lovecraft ni mogel najti dela, da bi lahko oba preživljal, zato se je Sonia preselila v Cleveland, kjer je našla delo. Lovecraft je tako živel sam v soseski Red Hook in je posledično zasovražil življenje v New Yorku.Ta situacija je analogna polbiografski zgodbi He, kot to zapaža Michel Houellebecq v svojem delu H. P. Lovecraft: Against the World, Against Life. Trdovratna resničnost neuspeha pri iskanju kateregakoli dela v okolju polnem priseljencev—kar se še posebej ni skladalo z njegovo samopodobo privilegiranega Anglosasa—naj bi zanetila njegov rasizem do stopnje strahu, čustva, ki ga je do konca izoblikoval v kratki zgodbi The Horror at Red Hook.Houellebecq, M. (2005). H. P. Lovecraft: Against the World, Against Life.
Nekaj let kasneje sta se Lovecraft in njegova žena, ki sta še vedno živela ločeno, sporazumela za prijateljsko ločitev, ki jo nikoli nista povsem dokončala. Lovecraft se je nato vrnil v Providence, kjer je živel s tetama do preostanka njunih življenj.
Vrnitev v Providence
Ob vrnitvi nazaj v Providence je Lovecraft do leta 1933 živel v prostorni viktorijanski leseni hiši na 10 Barnes Street. Isti naslov je Lovecraft uporabil tudi za dom dr. Willetta iz zgodbe The Case of Charles Dexter Ward. Obdobje po vrnitvi v Providence — bilo je zadnje desetletje njegovega življenja — je bilo za Lovecrafta najbolj plodovito. V tem času je za vodilne šundovske publikacije (večinoma za Weird Tales) napisal skoraj vse svoje najbolj znane kratke zgodbe, kot tudi daljša dela: The Case of Charles Dexter Ward in At the Mountains of Madness. Poleg svojega pisanja je za druge avtorje revidiral njihova dela ter pisal za druge (na primer The Mound, Winged Death in Under the Pyramids).
Lovecraft se je na prvi pogled zdel kot tradicionalni ameriški konservativec, vendar je sam sebe dojemal kot »new deal demokrata« in bil goreč privrženec Roosevelta.The Political Transition of H. P. Lovecraft
Kljub velikemu trudu pri pisanju, je postal še bolj reven. S preživelo teto se je bil prisiljen preseliti v manjše in siromašno stanovanje. Globoko ga je prizadel samomor Roberta E. Howarda. Leta 1936 je bil Lovecraft diagnosticiran z rakom na črevesju, trpel pa je tudi za podhranjenostjo. Do svoje smrti, 15. marca 1937 (Providence), je živel v nenehni bolečini.
thumb|right|Grob H. P. Lovecrafta
Lovecraftovo ime je bilo zapisano skupaj z njegovimi starši na spomeniku družine Phillips. To za njegove oboževalce ni bilo dovolj, zato je 1977 skupina posameznikov zbrala denar in mu kupila nagrobni kamen na pokopališču Swan Point, kamor so zapisali Lovecraftovo ime, datum rojstva in smrti in stavek: »JAZ SEM PROVIDENCE« – citat iz enega izmed njegovih osebnih pisem.
Ozadje Lovecraftovih del
H. P. Lovecraftovo ime je sinonim za grozljivke; njegovo pisanje, še zlasti »cthulhuovski miti«, so vplivali na pisatelje iz vsega sveta, lovecraftovske elemente pa lahko najdemo v romanih, filmih, glasbi, stripih in risankah. Številni sodobni pisatelji, vključno s Stephenom Kingom, Bentleyjem Littleom, Joeom R. Lansdaleom, Alanom Mooreom, Junji Ito, F. Paulom Wilsonom, in Neilom Gaimanom, grozljivk navajajo Lovecrafta kot enega izmed njihovih glavnih vzornikov.
Lovecraft je bil, kljub dandanašnji slavi, za časa svojega življenja dokaj nepoznan. Čeprav so se njegove zgodbe pojavljale na straneh uglednih šundovskih revij, kot na primer Weird Tales (kjer so pogosto izvabljale burna pisma rednih bralcev revije), so le redki poznali njegovo ime. Navkljub neznanosti si je redno dopisoval s svojimi sodobniki, na primer z Clarkom Ashtonom Smithom in z Augustom Derlethom, s katerima je postal dober prijatelj, čeprav se nikoli niso srečali v živo. Ta skupina dopisovalcev je kasneje postala znana kot »Lovecraftov krog«, saj so si vsi prosto izposojali (z Lovecraftovim blagoslovom in vzpodbudo) elemente iz Lovecraftovih zgodb — skrivnostne knjige vznemirljivih imen, panteon starodavnih tujih bogov (Cthulhu in Azathoth) in pošastni kraji, kot je mesto Arkham in Miskatonska univerza — za uporabo v svojih delih.