sličica|Prva poštna znamka, poimenovana »Črni peni« Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno nazivno vrednostjo, državo in poštno upravo, ki jo je izdala. Sodi v kategorijo poštnih vrednotnic, saj se uporablja za označevanje plačila poštnih storitev pri prometu manjših in lažjih poštnih pošiljk, predvsem pisem, razglednic, dopisnic in podobno. Ena od glavnih pojavnih značilnosti poštne znamke je perforacija ali luknjanje, ki omogoča lažje in hitrejše ločevanje posamezne poštne znamke iz prodajne pole.
Redne poštne znamke sličica|Slika Doma Jožefa Petkovška na jugoslovanski znamki iz leta 1967 Praviloma so enostavnejše izvedbe (cenejši papir, manj barv ali ena sama) in manjše velikosti, v prodaji in uporabi so daljše časovno obdobje. Tiskajo se v velikih nakladah in večkrat (ponatisi), odvisno od potreb poštnega prometa. Izdane so v prodajnih polah, ki vsebujejo večje število enakih poštnih znamk (50 in več kosov).
Priložnostne poštne znamke
Namenjene so zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in domačih dogodkov ter prikazovanju motivov iz sveta narave, športa, osebnosti,... Praviloma so bolj zahtevne izvedbe (boljši papir, štiri ali večbarvni tisk) in so večje velikosti. Tiskajo se samo enkrat v manjših nakladah. Izdane so lahko v prodajnih polah (45 znamk v poli ali manj), malih polah (10 znamk ali manj), blokih ali posebnih zvežčkih, ki vsebujejo manjše število znamk (do 12) v priročnem formatu.
Zgodovina poštne znamke 100px|sličica|levo|Lovrenc Košir (1804–1879 100px|sličica||sir Rowland Hill (1795–1879) Prva poštna znamka je bila izdana 1840 v Veliki Britaniji. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, velja za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih sir Rowland Hill.
Podatki in sestavni deli poštne znamke sličica|Glavne sestavine poštne znamke: 1. Motiv 2. Zobčanje (perforacija) 3. Nominala (označba vrednosti) 4. Označba države
Ob izdaji poštne znamke poštna uprava evidentira naslednje podatke: Motiv Oblikovanje Nominala (lahko s črkovno oznako) Velikost Izvedba tiska Vrsta zobčanja (pri samolepilnih znamkah: valoviti izsek) Vrsta papirja Tiskarna Datum izida Zaključek prodaje Naklada Žig prvega dne Ovitek prvega dne''
Slovenske poštne znamke
100px|sličica||Znamka »Verigar« iz leta 1919 Verigar je poimenovanje za serijo znamk, ki so bile izdane in dane v poštni promet kmalu po razpadu Avstro-Ogrske in veljajo za prve »slovenske« poštne znamke. Serijo je leta 1918 zasnoval slovenski slikar Ivan Vavpotič.
Uporaba slovenskih poštnih znamk v notranjem in mednarodnem prometu Notranji poštni promet
Standardno pismo - znamka s črkovno oznako A
Dopisnica (tudi razglednica) - znamka s črkovno oznako B
Navadno pismo s težo do 50 g - znamka s črkovno oznako B
Mednarodni poštni promet
Standardno pismo - znamka s črkovno oznako C
Dopisnica (tudi razglednica) - znamka s črkovno oznako C
Navadno pismo s težo do 50 g - znamka s črkovno oznako D 280px|thumb|desno|Slovenski znamki iz leta 1992 Glej tudi filatelija
Zunanje povezave
Poštne znamke Vse kar morate vedeti o zbiranju znamk in filateliji
Kategorija:Filatelija Kategorija:Pošta * Kategorija:Izdelki iz papirja