thumb|250px| Cahokia je ležala v središču Misisipjske kulture Cahokia () je današnje ime za srednjeveško arheološko najdišče, kjer je med 11. in 13. stoletjem stalo največje gospodarsko, trgovsko in upravno središče verjetno vodilnega indijanskega poglavarstva Misisipijske kulture. Misisipijska Cahokia se je nahajala na strateško pomembni legi ob sotočju rek Misuri in Misisipi v bližini današnjega mesta St. Louis, Misuri in v soseščini Kulture gomilnih upodobitev, ki je predstavljala vez med Hopewellsko in Missipijsko kulturo, po reki Mississippi pa so se lahko spustili tudi proti Mehiškemu zalivu. Predvsem iz tega centra se je vpliv Misisipijske kulture širil na vzhod v porečje reke Ohio, na severozahod na območje Kulture gomilnih upodobitev, na jugovzhod med Muskoke, na jug med Natcheze in na jugozahod med Kadoance. Cahokia velja za največje indijansko mesto, ki se je razvilo na območju Severne Amerike.
Nastanek in razvoj mesta Prvotna naselbina se je pojavila že v 7. stoletju in je postala izhodišče za oblikovanje in širjenje Misisipijske kulture. Za razliko od kultur Gozdnega obdobja so Misisipijci kot prevladujoč gospodarski model prevzeli preprosto motično poljedelstvo. Hkrati so obnovili tudi trgovino na velike razdalje, ki je bila značilna že za Adensko in Hopewelllsko kulturo, kar je povzročilo tudi razmah obrtništva. Trgovina, poljedelstvo in obrtništvo so podlage, ki so omogočile razvoj naselbine. Arheološko lahko razvoj Cahokie razdelimo v tri faze Fowler Melvin Leo ( 1997): The Cahokia atlas: a historical atlas of Cahokia archaeology. University of Illinois, USA. : Obdobje I (700-900 ali do 950), za katero je značilno postopno oblikovanje naselbine Obdobje II (900-1300 ali 950-1300), ko se razvije mesto: IIa (900-1000 ali 950-1050) hitro naraščanje prebivalstva zaradi prevlade kmetovanja okrog 900 n.š. Josephy Alvin M. (1991): The Indian heritage of America. Houghton Mifflin Company. USA, str. 134.. IIb (1000-1100 ali 1050-1150): populacijski, gospodarski in kulturni vrhunec naselbine IIc (1100-1300 ali 1150-1250 primerjaj z: Bulliet Richard, Kyle Crossley Pamela, Headrick Daniel, Hirsch Steven, Johnson Lyman (2009): The Earth and Its Peoples: A Global History. Houghton Mifflin Company. USA, str. 294.): postopni zaton Obdobje III (konec 13. stoletja ali 14. stoletje in do 15. stoletja): nagel propad
Cahokia je bila središče, od koder se je najbolj intenzivno razširjal vpliv Misisipijske kulture. Mesto je presenetljivo hitro zatonilo in je bilo nekje v letih med 1250 in 1300 že skoraj opuščeno. Nič ne kaže na uničenje v vojni, možno je, da je bilo mesto prizadeto zaradi podnebnih sprememb, izčrpanosti plodne zemlje in populacijskih pritiskov Bulliet Richard, Kyle Crossley Pamela, Headrick Daniel, Hirsch Steven, Johnson Lyman (2009): The Earth and Its Peoples: A Global History. Houghton Mifflin Company. USA, str. 294.. Propad Cahokije je bil verjetno povezan z naglim zatonom Misisipijske kulture v 14. in 15. stoletju.
Značilnosti mesta thumb|200px|Umetniki pojmovanje Cahokia Svoj vrhunec je Cahokia dosegla okrog leta 1100. Tedaj se je s svojo okolico raztezala na približno 13 kvadratnih kilometrih primerjaj z: Mason Antony (2001): Ancient civilisations of: The Americas. Toucan Books Ltd, London, str. 51. in je najverjetneje štela do 20.000 prebivalcev Fowler Melvin Leo, Young Biloine W. (2000): Cahokia, the great Native American metropolis. University of Illinois, USA, str. 316. Kavasch E. Barrie (2003): The Mound Builders of Ancient North America: 4000 Years of American Indian Art Science, Engineering & Spirituality, Reflected in Majestic Earthtworks and Artifacts. iUniverse, Inc., USA. Stare ocene števila prebivalcev so se gibale okrog številke 30.000, maksimalne pa od 30.000 do 60.000 primerjaj: Rausch David A., Schlepp Blair (1994): Native American voices. Baker books, Grand Rapids, str.26. Hitchens Marilynn, Roupp Heidi (2007): Barron's SAT Subject Test World History. Barron's Educational Series, USA, str. 247., kar bi pomenilo, da je bilo mesto večje celo od majevskega središča Tikal. Kasneje so ocene o številčnosti raziskovalci pričeli popravljati navzdol, celo pod številko 10.000 Davis Donald E. (2006): Southern United States: an environmental history. ABC CLIO, Inc. , str. 57. primerjaj z: Peregrine Peter Neal (1996): Archaeology of the Mississippian culture: a research guide. Peter Neal Peregrine, USA, str. 321.. Današnje minimalne ocene so narejene na vrednotenju potrebe po delovni sili za gradbena dela, maksimalne do 30.000 pa na podlagi števila stanovanjskih zgradb. V vsakem primeru je bila Cahokia največja kamenodobna naselbina na tleh Severne Amerike.
Cahokijci so gradili s slamo krite hiše, osrednji del mesta je bil okrog 1200 n.š. ograjen z ogrado iz hlodovine Fowler Melvin Leo ( 1997): The Cahokia atlas: a historical atlas of Cahokia archaeology. University of Illinois, USA, str. 209. , v ostalih pogledih pa je nanje vplival srednjeameriški kulturni slog tempeljskih terasastih piramid in osrednjih trgov Hitchens Marilynn, Roupp Heidi (2007): Barron's SAT Subject Test World History. Barron's Educational Series, USA, str.247. Na vrhu piramid so bili postavljeni templji in bivališča elite, iz vrha piramid so vodili tudi verske obrede. V mestu je bilo postavljenih 120 obrednih gomil iz nanosov zemlje , v samem središču pa je stala ogromna tempeljska piramidna gomila iz nanosov zemlje, ki se je ohranila do današnjih dni in danes nosi ime Monk's Mound Rausch David A., Schlepp Blair (1994): Native American voices. Baker books, Grand Rapids, str. 26.. To piramido so pričeli graditi v 10. stoletju, končno podobo pa je dobila v 13. stoletju . Njene dimenzije so 316 metrov dolžino, 241 metrov širine, 30 metrov v višine Mason Antony (2001): Ancient civilisations of: The Americas. Toucan Books Ltd, London, str. 51. Bulliet Richard, Kyle Crossley Pamela, Headrick Daniel, Hirsch Steven, Johnson Lyman (2009): The Earth and Its Peoples: A Global History. Houghton Mifflin Company. USA, str. 294-. Prostornina meri vsaj 600.000 m3 in je tretja največja piramida v vsej Ameriki, obenem pa ena največjih, kar so jih zgradila predzgodovinska ljudstva Tainter Joseph A. (1990): The Collapse of Complex Societies. Cambridge University Press, USA, str. 16 . Ta piramidna struktura ima večji tloris od Keopsove piramide Mason Antony (2001): Ancient civilisations of: The Americas. Toucan Books Ltd, London, str. 51-53. .
Življenje Cahokijcev thumb|200px|Rekonstrukcija misisipijskega svečenika Cahokijska družba je bila še vedno utemeljena na matrilinearni rodovno-plemenski ureditvi Hitchens Marilynn, Roupp Heidi (2007): Barron's SAT Subject Test World History. Barron's Educational Series, USA, str. 248., a je bila že deljena v družbene razrede, kar je razvidno iz sposobnosti za organiziranje javnih del pri gradnji gomil in iz grobnih pridatkov in iz števila žrtvovanih ljudi na čast umrlemu primerjaj z:Bulliet Richard, Kyle Crossley Pamela, Headrick Daniel, Hirsch Steven, Johnson Lyman (2009): The Earth and Its Peoples: A Global History. Houghton Mifflin Company. USA, str. 294.. V verskem pogledu je izstopalo čaščenje božanskega Sonca . Mestni obrtniki so v Cahokiji izdelovali kože, koralde, bakreno okrasje, leseno in kamnito orodje. Na čelu mesta je stal teokratski vladar, ki je vladal tudi širši okolici primerjaj z: Emerson Thomas E., Lewis R. Barry (2000): Cahokia and the Hinterlands: Middle Mississippian Cultures of the Midwest. Ilinni Books Edition, USA,str. 218. . Kot kaže, pa je bila stopnja razslojenosti manjša kot so sprva predvidevali.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Kamena doba Kategorija:Zgodovina Severne Amerike Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenih državah Amerike Kategorija:Ameriški staroselci