Alojzij Odar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog, kanonist in publicist, * 19. junij 1902, Jereka, † 20. maj 1953, Buenos Aires.
Življenje in delo Odar je obiskoval osnovno šolo v Bohinjski Bistrici in Gorici, gimnazijo pa v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, nato študiral bogoslovje na univerzi v Ljubljani in bil 1926 posvečen v duhovnika, ter prav tam 1928 doktoriral iz teologije. Nato je bil 1928–1929 kurat v ženski kaznilnici v Begunjah, 1929–1930 nadaljeval študije cerkvenega prava na Lateranski univerzi v Rimu in postal 1931 docent kanonskega prava na TeoF v Ljubljani. V Bogoslovnem vestniku je objavil razprave Cerkveni in jugoslovanski kazenski zakonik (1930); Kazen za sokrivce v cerkvenem pravu (1931); Dušni pastirji ekspoziti zlasti v ljubljanski škofiji (1931); Značaj zakona v italijanskem konkordatu (1932); Vprašanje o cerkvenih davkih (1933); O časti in dobrem imenu v kanonskem pravu (1933); Versko-politična zakonodaja v kraljevini Jugoslaviji (1934). Posebej pa je izdal še Govori pri duhovnih vajah (1931) in Sodbe rimske Rote v zakonskih pravdah (1934).
Odar je leta 1945 zapustil domovino, odšel v Italijo, nato pa v Argentino. V letih 1945−1953 je bil redni profesor cerkvenega prava in dekan teološke fakultete v izgnanstvu, sprva v Praglii (Italija), nazadnje pa v Adroguéju (Argentina). Njegova zasluga je, da so Slovenci med prvimi na svetu dobili prevod Zakonika cerkvenega prava (1944). Rimsko dovoljenje za prevod ima zaporedno številko 1.Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani