Velikomoravska (slovaško Veľká Morava, latinsko Magna Moravia, bizantinsko grško ἡ μεγάλη Μοραβία, hé megalé Morabia), Moravska, v obdobju po letu 874 tudi Velikomoravsko cesarstvo ali Svetopolkova država, je bila zahodnoslovanska država, ki je obstajala od leta 833 do približno leta 907. Njeno ozemlje je obsegalo današnjo Moravsko in Slovaško ter severno in osrednjo Madžarsko. Bila je prva velika slovanska država. Predvsem današnja Slovaška, pa tudi današnja Češka, ker je Moravska leta 1019 postala del Češke kneževine, jo štejeta za zgodnjo predhodnico svoje državnosti.
Pregled Država, znana kot Velikomoravska, je nastala, ko je moravski knez Mojmir I. leta 833 osvojil Kneževino Nitro. V državi so takrat vladali:
Mojmir I. (833 – 846), Rastislav (846 – 870) frankovska upravitelja Viljem II. in Engelšalk I. Slavomir (871) Svetopolk (871 – 894) Mojmir II. (894 – 906/907)
Vladavina Rastislava (846-870) je pomenila notranjo konsolidacijo in stabilizacijo države, saj so bili v tem času odbiti vsi napadi Vzhodnofrankovskega cesarstva. Frankovski viri tistega časa omenjajo mogočna, danes arheološko izpričana utrjena središča Devín, Mikulčice in druga. Četudi je bilo to ozemlje od okoli leta 800 intenzivno pokristjanjeno, je Rastislav okoli leta 863 iz političnih razlogov na Velikomoravsko poklical bizantinska učenjaka Konstantina in Metoda. Konstantin je za potrebe slovanskega jezika ustvaril pisavo glagolico, oba skupaj pa sta postala utemeljitelja slovanske književnosti. Njuni učenci so bili leta 885 izgnani iz Velikomoravske in so zatem opravljali misijone po slovanskih ozemljih Evrope in ustvarili cirilico.
Pod Svetopolkom (871–894), ki je bil takrat najmočnejši sovražnik Vzhodne Frankovske, so bila k Velikomoravski priključena velika ozemlja v srednji Evropi. Spori med njegovima sinovoma, eden je bil knez na današnjem Moravskem, drugi na današnjem Slovaškem, so oslabili državo. V treh bitkah pri Bratislavi so napadi nomadskih Madžarov zlomili moč Velikomoravske.
Ime Ime "Velika Moravska" je prvi okoli sredine 10. stoletja uporabil bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet v svojem delu De administrado imperio, ko je poleg oblike Μοραβίαζ (Moravíaz, Moravska) uporabil tudi izraz μεγάλη Μοραβία (megalé Moravia, Velika Moravska). Izraz "velika" se včasih prevaja tudi kot "oddaljena" ali "nekrščena" Moravska. Sodobni viri so državo običajno imenovali preprosto Marahava, terra Maravorum, regnum Margorum, regnum Marahavorum ali malo drugače. Vse različise so bile izpeljane iz osnove –mar. Pojavljata se tudi imeni regnum Rastizi (Rastislavovo kraljestvo) in kasneje regnum Zuentibaldi (Svetopolkovo kraljestvo). V slovanskih besedilih od 9. do 10. stoletja so se uporabljala imena Morava, Moravsko cesarstvo (Moravьska oblastь) in podobna. Zabeleženo je tudi ime vyšná Morava s pomenom gornja Moravska. Izraz Velika bi z vidika Bizantinskega cesarstva verjetno poudaril razliko od drugih dežel z enakim imenom, na primer Moravske na ozemlju Srema (zdaj Sremska Mitrovica), ki je sicer nastala šele v 10. stoletju. Izraz bi se lahko nanašal tudi na razširjeno Moravsko po priključitvi Kneževine Nitre leta 833.
Ozemlje thumb|300px|| 1: 833 - 907: Kneževina Moravska; 2: 833 - 907: Kneževina Nitra; 3: skupaj z 2 ali skupaj s 4; 4: od 833 ali od vladavine Rastislava - (?) 896: Kneževina Nitra; 5: skupaj z 1 ali od leta 853/854 - (?) 907: Kneževina Moravska; 6: 858 - (?) 894: Kneževina Nitra; 7: skupaj z 2 ali skupaj z 22; 8: skupaj s 6 ali skupaj z 20; 9: od vladavine Rastislava (846 - 870) ali Svetopolka I. (871 - 894) - 896: Kneževina Nitra; 10: skupaj z 8 ali skupaj z 20; 11: 874 - (?) 907: Vislansko; 12: verjetno skupaj z 11; 13: 880 - ?: Šlezija (po nekaterih mnenjih ne); 14: verjetno skupaj s 13; 15: 890 - 897: Lužica; 16: zelo verjetno skupaj s 15; 17: zelo verjetno skupaj s 15; 18: verjetno skupaj s 15 - 17; 19: 888/890 - 894: Češka; 20: 883/884 - 894: Kneževina Panonija; 21: zelo verjetno skupaj z 20; 22: skupaj z 20 (in 21): mogoča Panonska kneževina; 23: 881/882 - 896: Zatisje; 24: verjetno skupaj s 23; 25: od vladavine Svetopolka (871-894) - (?) 896; 26: od vladavine Svetopolka (871-894) - ?; 27: skupaj s 23 ali skupaj s 24
Na zemljevidu so prikazana ozemlja jedra Velikomoravske, s katerimi se trenutna strinja akademska srenja. Več avtorjev je razvilo alternativne teorije o lokaciji Velikomoravske, ki umeščajo jedro Velikomoravske na druga mesta, kot je prikazano na tem zemljevidu, tudi na Madžarsko in v Srbijo. Te teorije so dobile podporo nekaterih tujih znanstvenikov, večina zgodovinarjev pa jih zavrača kot neutemeljene.
Zgodovina Nastanek Prva znana politična tvorba Slovanov v srednjem Podonavju je bila Samova plemenska zveza, ki se v frankovskih viri omenja kot kraljestvo, čeprav to ni bila. Po Samovi smrti leta 658 je njegova zveza razpadla in Avari v današnjo Slovaško so vdrli Avari, katere najjužnejši del je postal del Avarskega kaganata. Najstarejše utrjene naselbine na Moravskem so bile ustanovljene v zadnji tretjini do zadnji četrtini 7. stoletja. Od konca 7. stoletja je mogoče na Moravskem na Slovaškem opaziti vzpon nove družbene elite - razreda konjenikov. V 8. stoletju se je začela krepiti družbena organiziranost tamkajšnjih Slovanov, kar dokazujeta gradnja in razvoj utrjenih naselij. Na Moravskem so bila naselja očitno koncentrirana okoli reke Morave. Na Slovaškem so utrjene naselbine nastale v zadnjih desetletjih 8. stoletja na območjih, ki niso bila pod neposrednim avarskim vplivom.
Na prelomu iz 8. v 9. stoletje so se politične razmere v srednji Evropi temeljito spremenile. Po nizu vojn med Frankovskim cesarstvom in Avari je Avarski kaganat oslabel, kar so izkoristili Slovani za lastno ofenzivo proti Avarom. Značilen pojav na ozemlju Slovaške je bila širitev na ozemlja, ki so bila prej pod neposredno avarsko oblastjo. Nitra se je iz obmejnega mesta spremenila v novo središče, povezano z nadaljnjo integracijo Slovanov na jugozahodu Slovaške. Leta 822 se prvič omenjajo Moravci, katerih odposlanci so se kot skupina pojavili na frankovskem zboru. Leta 831 je prišlo do krsta "vseh Moravcev", bolj verjetno samo njihovih elit.
Natančen potek integracijskega procesa Slovanov na ozemlju današnje Moravske in Slovaške iz pisnih virov ni razviden. Zgodovinarji predvidevajo nastanek dveh kneževin - Moravske in Nitranske. V pisnih virih se slednja omenja šele ob njenem koncu, ko je Mojmir I. leta 833 iz Nitre izgnal kneza Pribino. Pribinov položaj iz virov ni jasno razviden. Možno je, da sta bila oba kneza precej neodvisna, čeprav ni mogoče izključiti vpliva Moravcev na nastanek Nitre. Pribina bi v tem primeru lahko bil Moravec ali celo Mojmiru podrejen knez. Zgodovinarji si niso enotni niti glede načina, kako je bil izgnan. Po Jánu Steinhüblu, na primer, je bil izgon rezultat dobro pripravljenega in silovitega napada Moravcev, ki mu je podleglo več Pribinovih gradov. Iz primerjav z drugimi viri je mogoče zaključiti, da ja Mojmir Pribino najprej ujel in ga nato brez sojenja izgnal. Po drugi hipotezi je šlo za spor znotraj plemena, pri čemer se je Mojmir do Pribine obnašal enako kot do drugih knezov. Pribinov izgon naj bi bil povsem pravno dejanje. Arheološko dokumentiran propad nekaterih gradov na Slovaškem v prvi polovici 9. stoletja ni nujno povezan s tem dogodkom, ampak je lahko posledica drugih notranjih konfliktov. Najnovejše raziskave izbranih gradov (Bratislava, Majcichov, Nitra, Pobedim) ne kažejo, da so bili zgrajeni v prvi polovici 9. stoletja. Pri tem se upravičeno postavlja vprašanje, kako zanesljivi so arheološki dokazi o gradnji utrdb pred obdobjem Velike Moravske.
Mojmir
thumb|300px|Približno ozemlje Kneževine Moravske in Kneževine Nitre pred letom 833 Izgon Pribine tradicionalno velja za začetek tako imenovane Velike Moravske. Kneževina Nitra je postala fevd, v katerem so vladali prestolonasledniki vladajoče rodbine Mojmirov. O vladavini Mojmirja I. (833-846) je zelo malo znanega. Pomembno je morda le poročilo bavarskega geografa, ki leta 843 ali 850 v opisu ozemlja severno od Donave zapisal, da imajo Slovani na današnjem Slovaškem 30, na današnjem Moravskem 11, na Češkem 15 in v Bolgarija 5 gradov. Arheološke najdbe so njegov zapis približno potrdile.
Rastislav
thumb|Rastislav Težave Velikomoravske so se začele po letu 843, ko je Ludvik Nemški postal kralj novoustanovljenega Vzhodnofrankovskega cesarstva in se odločil, da se bo začel vmešavati v zadeve svojih vzhodnih sosedov. Leta 846 je za vladarja Velikomoravske na silo postavil Mojmirovega nečaka Rastislava (846–870), rojenega na Slovaškem. Razen tega je poskušal vplivati tudi na velikomoravsko politiko. Okoli leta 850 je Rastislavu uspelo znebiti se Ludvikovega vpliva. Podprl je njegove nasprotnike v vzhodnofrankovski politiki in iz Velikomoravske izgnal bavarske duhovnike. K svoji kneževini je priključil ozemlje med Donavo in Dijo, kar se je po drugih virih zgodilo že leta 791. Leta 855 je bilo Ludviku končno vsega dovolj in je pri Devínu napadel Velikomoravsko in bil poražen.
Konec 50. let 9. stoletja je Svetopolk postal knez Kneževine Nitre, ki je leta 867 postala njegov fevd.
Leta 858 se je Rastislav povezal s Karlmanom, grofom Vzhodne Marke in sinom Ludvika Nemškega, in zato dobil ozemlje Piliškega hribovja na današnjem Madžarskem. Okoli leta 861 se je Karlman ob podpori Rastislava uprl Ludviku Nemškemu, ki ga je podpiral Pribina. Karlman je bil leta 863 poražen, Pribina pa je bil ubit.
Približno v istem času, leta 861, se je Rastislav odločil dokončno odpraviti vzhodnofrankovski vpliv v Velikomoravski. Obrnil se je na papeža v Rimu s prošnjo za učitelje, po nekaterih virih je želel dobiti škofa, ki bi izobraževali lokalne duhovnike. Papež se na prošnjo ni odzval. Bizantinski duhovniki, ki so že dolgo delovali tudi v Velikomoravski, so Rastislavu predlagali, naj se z isto prošnjo obrne na bizantinskega cesarja Mihaela III. Rastislav je to storil leta 861 ali 862. Mihael III. je na predvečer cerkvenega razkola z veseljem izkoristil to priložnost in okoli leta 863 k Rastislavu poslal Cirila in Metoda.
Leta 862, so se v Panonski nižini na svojem prvem roparskem pohodu pojavili nomadski Madžari. Drugič so prišli leta 881. Na obeh pohodih jih je Vzhodnofrankovsko cesarstvo porazilo. Leta 889 so prišli tretjič. Tokrat so oplenili Velikomoravsko in Vzhodnofrankovsko cesarstvo, že leta 892 pa so jih Vzhodni Franki najeli proti Velikomoravski. Madžari so se na ozemlju današnje Madžarske naselili šele leta 896 ali 901 in dokončno leta 955.
Dve leti pozneje, leta 864, je vzhodnofrankovska vojska oblegala Rastislava v gradu Devín in ga začasno prisilila, da je priznal vzhodnofrankovsko suverenost. Tokrat je bil prvič zanesljivo omenjen grad Devín zahodno od Bratislave. Leto kasneje je Rastislav preklicel priznanje vzhodnofrankovske suverenosti in ponovno postal nasprotnik kralja Ludvika Nemškega.
Vzhodnofrankovska okupacija