Visok krvni tlak ali hipertenzija (HTN), včasih imenovan arterijska hipertenzija, je kronično zdravstveno stanje, pri katerem gre za zvišan krvni tlak v arterijah. Zaradi tega predstavlja kroženje krvi po žilah za srce večji napor, kot je to običajno. Za krvni tlak sta značilni dve meritvi, sistolični in diastolični tlak, odvisno od tega, ali se med dvema utripoma srca srčna mišica krči (sistola) ali sprošča (diastola), predstavljata pa najvišji in najnižji tlak. Normalni krvni tlak v mirovanju je med 100 in 140 mmHg sistolično (zgornja vrednost) ter med 60 in 90 mmHg diastolično (spodnja vrednost). Kot visok krvni tlak so opredeljene vrednosti, ki so stalno pri nad mejo 140/90 mmHg.
Visok krvni tlak je lahko esencialna hipertenzija (primarni ali esencialni visok krvni tlak) ali pa sekundarna hipertenzija (sekundarni ali drugotni visok krvni tlak); v približno 90–95 % primerov gre za »primarni visok krvni tlak«, kar pomeni visok krvni tlak brez očitnega osnovnega medicinskega vzroka. Pri preostalih 5–10 % primerov (drugotni visok krvni tlak) gre za druge okoliščine, z vplivom na ledvice, arterije, srčni ali endokrini sistem.
Visok krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, srčno kap (miokardni infarkt), odpoved srca, anevrizme arterij (npr. anevrizmo aorte), bolezni perifernih arterij in je vzrok za kronične bolezni ledvic. Tudi samo zmerno zvišanje krvnega tlaka v arterijah je povezano s krajšim pričakovanim trajanjem življenja. Spremembe v prehrani in načinu življenja lahko izboljšajo nadzor krvnega tlaka in zmanjšajo z zdravstvenimi zapleti povezana tveganje, vendar morajo osebe, za katere se izkaže, da so spremembe življenjskega sloga neučinkovite ali nezadostne, pogosto poseči po zdravilih.
Znaki in simptomi
Visok krvni tlak le redko spremljajo simptomi, tako da se običajno odkrije med pregledi ali med obiskom pri zdravniku zaradi drugih težav. Del ljudi z visokim krvnim tlakom ima znake v obliki glavobola (predvsem v zatilju in zjutraj), kot tudi omotice, vrtoglavice, tinitusa (brnenje ali žvižganje v ušesih), sprememb v vidu ali omedlevice.
Med fizičnim pregledom je mogoče z oftalmoskopijo zadnjega predela oči ugotoviti hipertenzivno retinopatijo, kateri je lahko vzrok visok krvni tlak. Klasično se resnost retinopatičnih sprememb razvršča v stopnje I–IV, pri čemer je blažje stopnje težko razlikovati med seboj. Rezultati oftalmoskopskega pregleda lahko tudi nakažejo, kako dolgo že oseba oboleva zaradi visokega tlaka.
Drugotni visoki krvni tlak
Nekateri dodatni znaki in simptomi lahko kažejo na drugotni visok krvni tlak, t. j. na visok krvni tlak zaradi vzrokov, kot so bolezni ledvic ali endokrina obolenja. Na primer, debelost v predelu trebuha, intoleranca za glukozo, obraz »kot polna luna«, »bivolja grba« in vijolične gube kažejo na možen Cushingov sindrom. Obolenje ščitnice in akromegalija sta prav tako lahko vzrok za hipertenzijo z značilnimi simptomi in znaki. Šumi v trebuhu so lahko znak za stenozo ledvične arterije (zožitev arterije, ki teče skozi ledvice), zmanjšanje krvnega tlaka v spodnjih okončinah in / ali zakasnjeni ali odsotni pulzi v stegenskih arterijah pa so lahko znak za koarktacijo aorte (zožitev aorte kmalu po tem, ko zapusti srce). Labilni ali paroksizmalni visok krvni tlak, ki ga spremljajo glavobol, razbijajoče srce, bledica in znojenje, je lahko povod za sum na feokromocitom. Del primerov vztrajnega visokega krvnega tlaka ima vzrok v kronično visoki dejavnosti avtonomnega živčnega sistema, poznani pod izrazom »nevrogenski visok krvni tlak«.
Hipertenzivna kriza
Hudo zvišan krvni tlak (enak ali nad 180 mmHg sistolično ali 110 mmHg diastolično - včasih imenovan maligni ali pospešeni visok krvni tlak) imenujejo »hipertenzivna kriza«, ker je znano, da krvni tlak nad temi ravnmi pomeni veliko tveganje za zaplete. Ljudje s krvnim tlakom v tem območju so lahko da brez simptomov, vendar pri njih, bolj verjetno kot v splošni populaciji, poročajo o glavobolu (22 % primerov) in o omoticah. Drugi simptomi, ki spremljajo hipertenzivno krizo, so med drugim lahko poslabšanje vida, ali zasoplost zaradi odpovedi srca, ali pa splošen občutek slabosti zaradi odpovedi ledvic. Za večino ljudi s hipertenzivno krizo se ve, da imajo povišan krvni tlak, vendar lahko dodatni sprožilci privedejo do nenadnega dviga.
»Hipertenzivni urgentni primer«, doslej znan kot »maligni visok krvni tlak«, je diagnoza v primeru neposrednih okvar enega ali več organov zaradi resno zvišanega krvnega tlaka. To je lahko med drugim hipertenzivna encefalopatija, ki jo povzroča otekanje možganov in disfunkcija, značilni zanjo pa so glavoboli in je spremenjena raven zavesti (zmedenost in zaspanost). Papiloedem mrežnice ali krvavitve in izločki so dodaten znak za okvare tarčnih organov. Bolečina v prsnem košu je lahko znak za okvaro srčne mišice (ki lahko napreduje v infarkt srčne mišice) ali včasih v disekcijo aorte, t. j. raztrg notranje stene aorte. Zasoplost, kašelj in s krvjo obarvan izpljunek so značilni znaki za pljučni edem, to je otekline pljučnega tkiva zaradi [srce|okvare levega prekata]] oziroma nesposobnosti levega prekata, da v zadostnem obsegu črpa kri iz pljuč v arterijski sistem. Lahko pride do hitrega poslabšanja v delovanju ledvic (akutne okvare ledvic) in mikroangiopatične hemolitične anemije (uničenja krvnih celic). V teh primerih je nujno hitro znižati krvni tlak, da ne pride do trajne okvare organov. V nasprotju s tem ni nobenih dokazov, da je v nujnih primerih hipertenzije treba krvni tlak hitro zmanjšati, če ni znakov za poškodbe ciljnih organov in če agresivno zniževanje krvnega tlaka ni brez tveganja. V urgentnih primerih se svetuje poraba peroralnih zdravil, ki krvni tlak v času 24 do 48 ur postopoma znižajo.
Nosečnost Visok krvni tlak se pojavlja pri približno 8-10 % nosečnosti. Večina žensk z visokim krvnim tlakom v nosečnosti imajo že obstoječo primarno hipertenzijo, visok krvni tlak v nosečnosti pa je lahko prvi znak preeklampsije, to je resnega obolenja v drugi polovici nosečnosti in v poporodnem obdobju. Za preeklampsijo je značilen povišan krvni tlak in prisotnost beljakovin v urinu. Pojavi se pri približno 5 % nosečnosti in je vzrok za okoli 16 % vseh maternih smrti po svetu. Preeklampsija poleg tega podvoji tveganje za perinatalno umrljivost. Običajno pri preeklampsiji ni videti nobenih simptomov, tako da se odkriva med rutinsko kontrolo. Ko se pojavijo simptomi preeklampsije, so najbolj pogosti med njimi glavobol, motnje vida (pogosto kot »utripajoče luči«), bruhanje, bolečine v epigastriju in edem. Preeklampsija lahko občasno napreduje v smrtno nevarno stanje, v t. i. eklampsijo, ki predstavlja urgenten primer visokega tlaka in vodi do več resnih zapletov, med drugim do izgube vida, možganskega edema, toničnih/kloničnih napadov ali krčev, odpovedi ledvic, pljučnega edema in razsejane intravaskularne koagulacije (obolenje strjevanja krvi).
Dojenčki in otroci Zakrnel razvoj, napadi, razdražljivost, pomanjkanje energije in oteženo dihanje je lahko pri novorojenčkih in mladih dojenčkih povezano s hipertenzijo. Pri starejših dojenčkih in otrocih lahko visok krvni tlak povzroči glavobol, nepojasnjeno razdražljivost, utrujenost, motnje v razvoju, zamegljen vid, krvavitve iz nosa in paralizo obraza.
Vzrok
Primarno zvišan krvni tlak ali esencialna arterijska hipertenzija
Primarni (esencialni) visoki krvni tlak je najpogostejša oblika visokega krvnega tlaka, predstavlja pa 90-95 % vseh primerov visokega krvnega tlaka. V skoraj vseh sodobnih družbah krvni tlak s staranjem narašča in nevarnost za visok tlak v starejših letih je občutna. Visok krvni tlak je posledica kompleksne interakcije genov in okoljskih dejavnikov. Odkrili so številne pogostne genske variante z majhnimi učinki na krvni tlak, kakor tudi nekatere redke genske variante z velikimi učinki na krvni tlak vendar je genetsko ozadje za visok krvni tlak še vedno slabo razumljeno. Na krvni tlak vpliva več okoljskih dejavnikov. Dejavniki v življenjskem slogu, ki znižujejo krvni tlak, so med drugim zmanjšan vnos soli, povečano uživanje sadja in nizko maščobnih izdelkov (dieta DASH - »Dietary Approaches to Stop Hypertension«, t. j. dietni pristop k preprečevanju visokega krvnega tlaka), telovadba, izguba teže in zmanjšano uživanje alkohola. Zdi se, da stres ne igra velike vloge pri čemer za uspeh raznih tehnik za sproščanje na osnovi izkušenj ni dokazov. Možni vplivi drugih dejavnikov, kot je uživanje kofeina, in pomanjkanje vitamina D so manj izrazite. Tudi za odpornost na inzulin, ki je za debelost običajna in je sestavni del sindroma X (ali metaboličnega sindroma), se meni, da prispeva k zvišanju krvnega tlaka. Nedavne študije so med dejavnike tveganja za esencialni visok krvni tlak pri odraslih dodale dogajanja v zgodnjem življenju (na primer nizko težo ob porodu, kajenje matere in odsotnost dojenja), čeprav mehanizmi, ki te vrste izpostavljenosti povezujejo z visokim krvnim tlakom pri odrasli osebi, ostajajo dalje nejasni.
Sekundarno zvišan krvni tlak ali sekundarna arterijska hipertenzija
Drugotni visoki krvni tlak ima jasen vzrok. Bolezni ledvic so najpogostejši drugotni vzrok za visok krvni tlak. Visok krvni tlak je lahko tudi posledica problemov z endokrinimi žlezami, kot so Cushingov sindrom, hipertiroidizem, hipotiroidizem, akromegalija, Connov sindrom ali hiperaldosteronizem, hiperparatiroidizem and feokromocitom.Dluhy RG, Williams GH. Endocrine hypertension. In: Wilson JD, Foster DW, Kronenberg HM, eds. Williams Textbook of Endocrinology. 9th ed. Philadelphia, Pa: WB Saunders; 1998:729-49. Drugi vzroki za drugotni visok krvni tlak so med drugim debelost, prekinjeno dihanje med spanjem, nosečnost, koarktacija aorte, pretirano uživanje sladkih koreninic in nekaterih zdravil na recept, zeliščnih zdravil in prepovedanih drog.
Patofiziologija
thumb|right|350px|Diagram z razlago vplivov na arterijski tlak Pri večini ljudi z razvitim bistvenim (primarnim) visokim krvnim tlakom, je za visok tlak odgovorna povečana upornost za pretok krvi (skupna periferna upornost), pri čemer izhod iz srca ostaja v normalnih mejah. Ugotovljeno je, da imajo nekateri mlajši ljudje s predhodno hipertenzijo ali »mejno visokim krvnim tlakom« visok pretok skozi srce, zvišan srčni utrip in normalno periferno upornost, imenovano mejna hiperkinetičen visok krvni tlak. Ti posamezniki pozneje v življenju, ko jim srčna moč pade in periferna upornost s starostjo začne rasti, razvijejo tipične značilnosti esencialnega visokega krvnega tlaka. Ali je ta vzorec značilen za vse, pri katerih konec koncev pride do zvišanega tlaka, je sporno. Povečanje periferne upornosti gre pri ugotovljenem visokem tlaku v glavnem na račun strukturnega oženja arterij in arteriol, čeprav k uporu lahko prispeva tudi zmanjšanje števila oziroma gostote kapilar. Visok krvni tlak je povezan tudi z zmanjšano periferno vensko skladnostjo, ki lahko poveča vensko vračanje, poveča začetno obremenitev srca in konec koncev povzroči diastolično disfunkcijo. Ali povečano aktivno krčenje ožilja igra vlogo pri nastanku esencialnega visokega krvnega tlaka, ni razjasnjeno.
Pulzni tlak (razlika med sistoličnim in diastoličnim krvnim tlakom) se pri starejših ljudeh z visokim krvnim tlakom pogosto poveča. To lahko pomeni nenormalno visok sistolični tlak in pa normalen ali nizek diastolični tlak - obolenje, ki ga imenujejo izolirana sistolična hipertenzija. Visok pulzni tlak pri starejših ljudeh z visokim krvnim tlakom ali z izolirano sistolično hipertenzijo je mogoče pojasniti z večjo togostjo arterij, ki običajno spremlja staranje in ki se z visokim krvnim tlakom lahko slabša.