thumb|right|Lando Norris, aktualni svetovni prvak
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija. »Formula« v imenu označuje pravila, ki jih morajo vsi sodelujoči dirkalniki izpolniti. Sezona svetovnega prvenstva Formule 1 je sestavljena iz serije dirk znanih kot Velike nagrade, ki so prirejene običajno na namenskih dirkališčih, ali v redkih primerih tudi na cestnih dirkališčih. Seštevek rezultatov na vseh dirkah sezone določi vsakoletna dirkaškega in konstruktorskega prvaka.
Dirke Formule 1 so masivni televizijski dogodki z milijoni gledalcev v več kot dvestotih državah. Dirkači, ki za sodelovanje na dirkah Formule 1 potrebujejo posebno superlicenco, dirkajo pri velikih hitrostih, ki pogosto presežejo tudi 300 km/h. Formula določa številne omejitve in določbe, ki jih morajo dirkalniki izpolniti. Predpisi poskušajo med drugim zadržati vseskozi naraščajoče hitrosti v ovinkih na varni ravni. Uspešnost dirkalnikov je močno odvisna od elektronike, aerodinamike, vzmetenja in pnevmatik. Formula je doživela v svoji zgodovini že mnogo sprememb. Uporabljeni so bili navadni, turbo- in supermotorji, z od štirimi cilindri do motorjev tipa H16, od prostornine 1,5 l vse do 4,5 l. Najvišja dosežena moč motorja v zgodovini serije je 900 kW (1200 KM), ki je bila dosežena v dobi turbomotorjev v osemdesetih letih.
Evropa je tradicionalno središče za Formulo 1 in ostaja glavni trg. Kljub temu so bile dirke prirejene tudi drugod po svetu, od sezone 1999 so nove dirke v Bahrajnu, na Kitajskem, v Maleziji, Turčiji in ZDA, pojavljajo pa se še nova potencialna prizorišča. Kot najdražji šport na svetu, ima Formula 1 pomemben gospodarski vpliv, njene finančne in politične bitke pa so v središču pozornosti. Elitnost in popularnost sta naredila iz Formule 1 očitno tržno okolje, kar vodi v zelo visoke investicije sponzorjev, s čimer imajo moštva ogromne proračune. Toda v zadnjem času je več moštev bankrotiralo.
Formulo 1 nadzira Fédération Internationale de l'Automobile (Mednarodna avtomobilistična zveza, bolj znana kot FIA), ki ima sedež na Place de la Concorde v Parizu. Trenutni predsednik FIE je Jean Todt. S komercialnimi pravicami Formule 1 upravlja družba Formula One Group, ki jo ima v lasti Alpha Prema. Kljub temu, da je sedaj manjšinski lastnik, je glavni promotor in nadzornik športa še vedno Bernie Ecclestone. Od omenjenega nakupa je bila poslovna struktura po mnenju mnogih poenostavljena, kar vodi v domneve, da naj bi bila Formula One Group kmalu prevzeta.
Zgodovina
Korenine Formule 1 so v evropskih dirkah za Veliko nagrado, ki so se začele v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. »Formula« označuje pravila, ki jih morajo sodelujoči dirkalniki izpolnjevati. Formula 1 je bila nova formula, ki je bila sprejeta po drugi svetovni vojni leta 1946, ko so se začele prve tovrstne dirke. Več organizatorjev dirke za Veliko nagrado se je dogovorilo za pravila svetovnega prvenstva že pred vojno, toda zaradi prekinitve dirkanja je bilo svetovno dirkaško prvenstvo ustanovljeno šele leta 1947. Prva dirka svetovnega prvenstva Formule 1 je bila Velika nagrada Britanije 1950 na dirkališču Silverstone. Svetovno prvenstvo konstruktorjev pa je bilo uvedeno s sezono 1958. Nacionalno prvenstvo je obstajalo v Južnoafriški republiki in Združenem kraljestvu v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Dirke Formule 1, ki niso štele za prvenstvo, so potekale vrsto let, toda zaradi rasti stroškov tekmovanja je zadnja taka dirka potekala leta 1983.
Ime športa, Formula 1, označuje da gre za najnaprednejšo in serijo na najvišjem tekmovalnem nivoju od vseh serij formul.
Zgodnja leta (–) thumbnail|225px|Juan Manuel Fangio z Alfo Romeo 159 v sezoni 1951 do naslova thumbnail|225px|Stirling Moss na Nürburgringu v sezoni 1961 Premierno sezono 1950 Formule 1 je osvojil Italijan Nino Farina z Alfo Romeo, po napetem boju z argentinskim moštvenim kolegom, Juanom Manuelom Fangiem. Toda Fangio je osvojil naslov v sezoni 1951, v naslednjih šestih sezonah pa še kar štiri, njegovo serijo je prekinil Alberto Ascari s Ferrarijem, prvi dvakratni zaporedni prvak. Kljub temu, da je Britanec Stirling Moss redno tekmoval, mu ni uspelo nikoli osvojiti naslova prvaka. Fangio je prevladal v prvem desetletju Formule 1 in je dolgo veljal kot njen Grand master.
Prva večja tehnična izboljšava je bila ponovna uporaba dirkalnikov z motorji zadaj s strani Cooperja (Ferdinand Porsche je ta koncept uporabil za Auto Union že v tridesetih letih), ki so ga uporabili po uspehu v Formuli 3. Jack Brabham, prvak sezon in , je kmalu dokazal uspešnost motorja zadaj, tako da so ga do sezone 1961 pričela uporabljati vsa moštva.
Prvi britanski prvak je bil Mike Hawthorn, ki je s Ferrarijem osvojil naslov v sezoni 1958. Toda nato je v Formulo 1 vstopil Colin Chapman, najprej kot izdelovalec šasij, nato pa kot ustanovitelj moštva Lotus, ki je prevladal v naslednjem desetletju. Namreč med sezonama in so Jim Clark, Jackie Stewart, John Surtees, Jack Brabham, Graham Hill in Denny Hulme, britanska moštva in dirkači Commonwealtha osvojili dvanajst naslovov prvaka.
V sezoni 1962 je Lotus zgradil prvi dirkalnik iz aluminijaste školjke iz enega kosa, kar se je izkazalo za največji tehnološki preboj po prestavitvi motorjev nazaj. V sezoni 1968 je Lotus obarval dirkalnik v barve podjetja Imperial Tobacco, kar je sprožilo vstop sponzorjev v Formulo 1.
Počasi sta pri načrtovanju dirkalnikov postajala vse pomembnejša aerodinamika in podtlak. V poznih sedemdesetih je Lotus predstavil dirkalnik, ki je močno izkoriščal ground effect in je zaradi krilc lahko proizvajal ogromen podtlak, kar je močno povečalo hitrosti v ovinkih. Podtlak je bil tako velik, da so imela moštva težave zaradi razlike v višini dirkalnika v počasnih in hitrih delih steze.
Ustanovitev Fédération Internationale du Sport Automobile (FISA) v sezoni 1979 je sprožila vojno med FIO in FISO, med katero je bil predsednik FISE Jean Marie Balestre neprestano v sporu s Združenjem konstruktorjev (Formula One Constructors Association) glede razdelitve zaslužka od televizijskih pravic in tehničnih pravil.
Dvig popularnosti (–) thumbnail|225px|Ferrarijev dirkač Gilles Villeneuve V sezoni 1981 je bila podpisana prva Pogodba Concorde, ki je vezala moštva za nastopanje v Formuli 1 do izteka pogodbe in jim zagotavljala delež od prodaje televizijskih pravic, kar je končalo vojno med FIO in FISO in omogočilo, da je Bernie Ecclestone pridobil popoln finančni nadzor nad Formulo 1.
Pred sezono 1983 je FIA prepovedala tako imenovani ground effect. Takrat so turbomotorji, ki jih je razvil Renault leta 1977, lahko proizvajali že 520 kW (750 KM) in so bili predpogoj, da je bilo moštvo konkurenčno. V naslednjih letih, predvsem v sezoni 1986, so turbomotorji v dirkalnikih Formule 1 presegli 820 kW (1100 KM) na dirkah (in tudi 1400 KM / 1050 kW na kvalifikacijah). To so bili najmočnejši odprto kolesni dirkalniki za dirkanje po stezah vseh časov. Za zmanjšanje moči motorjev in s tem hitrosti je FIA v sezono 1984 omejila kapaciteto rezervoarja za gorivo in v sezoni 1988 pritisk goriva, v sezoni 1989 pa popolnoma prepovedala turbomotorje.
V zgodnjih devetdesetih so moštva začela uporabljati elektronska pomagala, kot na primer aktivno podvozje, polavtomatski menjalnik in nadzor zdrsa pogonskih koles (traction control), nekatere tehnologije so prenesli iz cestnih avtomobilov. Druge, na primer aktivno podvozje, pa so bile razvite za dirkanje, nato pa prenesene na serijske avtomobile. FIA je zaradi pritožb, da je imela elektronika večji vpliv na dirkanje kot dirkaške sposobnosti, elektronska pomagala prepovedala v sezoni 1994. Toda mnogo opazovalcev je bilo menja, da FIA ni imela tehnologije ali metod na ustrezni nadzor omenjene prepovedi.
Moštva so podpisala drugo Pogodbo Concorde leta 1992, tretjo pa 1997, ki se izteče konec leta 2007.
Moštvi McLaren in Williams sta prevladali v osemdesetih in devetdesetih. Z dobavitelji motorjev Porsche, Honda in Mercedes-Benz, je McLaren v tem času osvojil sedem konstruktorskih naslovov in devet dirkaških, Williams pa je uporabljal motorje Ford, Honda in Renault, ter osvojil devet konstruktorskih in sedem dirkaških naslovov. Rivalstvo dirkaških legend Ayrtona Senne in Alaina Prosta se je začelo v sezoni 1988 in se nadaljevalo do Prostove upokojitve v sezoni 1993. Na tragični Veliki nagradi San Marina 1994 se je Senna smrtno ponesrečil po nesreči v ovinku Tamburello, po tem ko je v Williamsu nadomestil Prosta. FIA je po tem tragičnem koncu tedna, ko se je na kvalifikacijah smrtno ponesrečil tudi Roland Ratzenberger, močno dvignila varnostne standarde v Formuli 1. Od takrat se ni na dirkah Formule 1 smrtno ponesrečil noben dirkač več, sta pa izgubila življenje dva delavca ob progi, eden na Veliki nagradi Italije 2000, drugi pa na Veliki nagradi Avstralije 2001, do .
Od tragične dirke v Imoli je FIA v imenu varnosti vpeljala mnoge spremembe pravil, ki bi morala drugače, kot piše v Pogodbi Concorde, dobiti soglasje vseh moštev - najbolj to velja za spremembe pred sezono 1998. Narrow track era je povzročila dirkalnike z manjšimi zadnjimi pnevmatikami, ožje dirkalnike in profilirane gume za zmanjšanje mehanskega oprijema. Tako sprednje kot zadnje pnevmatike so morale imeti čez celotno površino štiri profile. S tem naj bi se zmanjšalo hitrosti v ovinkih in približalo dirkanje dežnim pogojem zaradi manjše površine pnevmatike, ki je v stiku s stezo, kar naj bi tudi dajalo prednost dirkaškim sposobnostim in povečalo spektakel.
Rezultati so bili mešani, saj je manj mehanskega oprijema spodbudilo dizajnerje, da so primanjkljaj mehanskega oprijema kompenzirali s povečanjem pritiska na gume s krilci in ostalo aerodinamiko - to pa je zmanjšalo možnost prehitevanja saj je vožnja v zavetrju povzročala zaradi tega še večje turbulence. Pnevmatike s profilom so imele še en stranski učinek, namreč zgornja plast je morala biti trša, kar je povzročilo spektakularne nesreče v primeru okvare na aerodinamičnih delih, saj trša zmes pnevmatik nudi manj oprijema.
Najbolj inovativna moštva so uspela spremembe izkoristiti v svoj prid. McLaren, oziroma njihov dizajner Adrian Newey, je v sezoni 1998 iznašel tretjo zavoro, ki je dovoljevala zaviranje le na eno ali drugo zadnje kolo in s tem omogočalo boljši vhod v zavoj. Toda kmalu je bila prepovedana kot dirkaško pomagalo.
Dirkači McLarna, Williamsa, Renaulta (prej Benetton) in Ferrarija, poimenovani tudi Velika četverica, so osvojili vse naslove prvaka od sezone 1984 do sedaj. Zaradi tehnološkega napredka v devetdesetih letih, so se močno povečali stroški moštev Formule 1. Povečano finančno breme in prevlada štirih velikih moštev (ki jih večinoma financirajo veliki proizvajalci avtomobilom kot je Mercedes-Benz), sta povzročila težave revnejšim moštem, ne le da ostanejo konkurenčni, ampak da sploh ostanejo v Formuli 1. Namreč zaradi finančnih težav jih je več zapustilo Formulo 1. Od leta 1990 se je umaknilo 28 moštev. Eddie Jordan, lastnik Jordana, je povedal da je doba privatnih moštev dokončno končana.
Ferrarijeva prevlada (-) thumbnail|200px|Varnost je eden glavnih dejavnikov sodobne Formule 1