2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto. Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko je 2005 proglasila za mednarodno leto fizike.
Dogodki Januar – junij thumb|Volivci, ki so se udeležili parlamentarnih volitev v Iraku, z označenimi prsti 5. januar – astronomi na posnetkih iz Observatorija Mount Palomar odkrijejo pritlikavi planet Erido. 14. januar – Nasina sonda Huygens (del odprave Cassini-Huygens) uspešno pristane na Saturnovi luni Titan in prične pošiljati podatke. 25. januar – v stampedu med romanjem v indijskem templju Mandhradevi umre vsaj 250 romarjev. 30. januar – v Iraku potekajo volitve prehodne vlade, ki nadomesti začasno vlado, nastavljeno po invaziji zahodnih sil. 10. februar – severnokorejske oblasti razglasijo svojo državo za jedrsko silo. 14. februar – ustanovljeno je spletno socialno omrežje za deljenje videoposnetkov YouTube. 16. februar – v veljavo stopi Kjotski protokol, mednarodni dogovor o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, a brez podpore Združenih držav Amerike in Avstralije. 22. februar – močan potres, ki prizadene provinco Kerman na jugu Irana, poškoduje mesto Zarand in več okoliških vasi ter zahteva preko 600 žrtev. 3. marec – ameriški milijonar Steve Fossett postavi z letalom Virgin Atlantic GlobalFlyer rekord za najhitrejši solo polet okrog sveta brez pristanka in dotakanja goriva (2 dni, 19 ur, 1 minuta). 24. marec – revolucija v Kirgiziji doseže vrhunec s strmoglavljenjem predsednika Askarja Akajeva. 2. april – milijoni ljudi in številne državne delegacije se pričnejo zbirati v Vatikanu po smrti papeža Janez Pavla II. 8. april – volivci karibskega otoka Curaçao na referendumu zavrnejo odcepitev od Nizozemske, odločijo pa se za ločitev od preostanka Nizozemskih Antilov. 9. april – desettisoči protestnikov izrazijo nasprotovanje ameriški okupaciji Iraka s sprevodom po ulicah Bagdada, ki se konča na trgu, kjer je stal leta 2003 porušeni kip Sadama Huseina. 19. april – papež Benedikt XVI. nasledi Janeza Pavla II. kot 265. papež Rimskokatoliške cerkve. 26. april – Sirija umakne preostanek svojih 14.000 vojakov iz Libanona. 27. april – krstni polet »Superjumba«, potniškega letala Airbus A380. 17. maj – Kuvajt prizna ženskam polno volilno pravico. 31. maj – revija Vanity Fair razkrije identiteto »globokega grla«, informanta, ki je leta 1972 razkril javnosti afero Watergate.
Julij – december thumb|Iskanje preživelih v poplavljenem New Orleansu po umiku orkana Katrina 2. julij – v desetih mestih po vsem svetu potekajo dobrodelni koncerti Live 8 v podporo programu za odpravo revščine. 4. julij – Nasina sonda Deep Impact izstreli projektil v komet Tempel 1, kar omogoči študijo njegove notranje sestave. 7. julij – v štirih koordiniranih samomorilskih bombnih napadih na javno potniško omrežje v Londonu (predvsem podzemno železnico) umre 56 ljudi, okrog 700 je ranjenih. 23. julij – islamski skrajneži izvedejo bombni napad na egiptovsko letoviško mesto Šarm El Šejk in ubijejo 88 ljudi, predvsem Egipčanov. 28. julij – Začasna Irska republikanska armada izda obvestilo o končanju oboroženega upora, ki je trajal od leta 1969, in ukaže vsem enotam, naj odvržejo orožje. 23. avgust – Izrael izseli prebivalce 25 judovskih naselbin v Gazi in na Zahodnem bregu. 29. avgust – orkan Katrina doseže severno obalo Karibskega morja in opustoši jug Združenih držav Amerike. 14.–16. september – predstavniki 191 držav članic Organizacije združenih narodov se zberejo na Svetovnem vrhu v New Yorku. 30. september – danski časopis Jyllands-Posten objavi sporne karikature Mohameda, ki izzovejo ogorčenje Muslimanov. 7. oktober – Slovenija predstavi podobe slovenskih evrokovancev. 8. oktober – močan potres prizadene pakistanski del pokrajine Kašmir, v eni najhujših tovrstnih naravnih katastrof v novejši zgodovini umre po ocenah okrog 100.000 ljudi. 19. oktober – prične se sojenje nekdanjemu iraškemu voditelju Sadamu Huseinu. 31. oktober–1. november – slovenski »rop stoletja«: oboroženi roparji vstopijo v trezorje banke SKB v Ljubljani, onesposobijo varnostnike in izpraznijo več sto oddanih sefov. 22. november – Angela Merkel nastopi mandat nemške kanclerke 30. november – francoski kirurgi izvedejo prvo delno presaditev obraza. 6. december – iransko vojaško transportno letalo C-130 Hercules strmoglavi na stanovanjski del Teherana, pri čemer umre vseh 94 ljudi na krovu in 34 ljudi na tleh. 22. december – 16 naselij v Sloveniji pridobi status mesta po sklepu Vlade RS. 31. december – zadnji minuti leta 2005 je dodana prestopna sekunda za izravnavo med univerzalnim in Sončevim časom.
Svetovna populacija Svetovna populacija20052000201050px|Svet Svet6.453.628.0006.070.581.000 383.047.00050px|Afrika Afrika887.964.000795.671.000 92.293.00050px|Azija Azija3.917.508.0003.679.737.000 237.771.00050px|Evropa Evropa724.722.000727.986.000 3.264.00050px|Južna Amerika Južna Amerika558.281.000520.229.000 38.052.00050px|Severna Amerika Severna Amerika332.156.000315.915.000 16.241.00050px|Oceanija Oceanija32.998.00031.043.000 1.955.000
Smrti thumb|150px|Philip Johnson thumb|150px|Janez Pavel II. 18. januar – Marjana Deržaj, slovenska pevka (* 1936) 25. januar – Philip Johnson, ameriški arhitekt (* 1906) 30. januar – Karmen Orel, slovenska šahistka (* 1984) 3. februar – Ernst Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof (* 1904) 4. februar – Janez Bitenc, slovenski skladatelj, pedagog in publicist (* 1925) 11. februar – Arthur Miller, ameriški dramatik (* 1915) 6. marec – Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, nobelovec (* 1906) 22. marec – Kenzō Tange, japonski arhitekt (* 1913) 2. april – Karol Józef Wojtyła – Janez Pavel II., papež poljskega rodu (* 1920) 5. april – Saul Bellow, kanadsko-ameriški pisatelj, nobelovec (* 1915) 6. april – Rainier III. Grimaldi, monaški knez (* 1923) 20. maj – Paul Ricoeur, francoski filozof (* 1913) 25. maj – Zoran Mušič, slovenski slikar, (* 1909) 1. junij – George Mikan, ameriški košarkar (* 1924) 20. junij – Jack St. Clair Kilby, ameriški elektrotehnik in izumitelj, nobelovec (* 1923) 1. avgust – Fahd bin Abdel Aziz, savdski kralj (* 1923) 4. avgust – Danilo Fürst, slovenski arhitekt (* 1912) 17. avgust – John Norris Bahcall, ameriški astronom, astrofizik (* 1934) 31. avgust – Joseph Rotblat, poljsko-britanski fizik, nobelovec (* 1908) 10. september – sir Hermann Bondi, avstrijsko-angleški matematik, astrofizik in kozmolog (* 1919) 20. september – Simon Wiesenthal, nemški publicist judovskega rodu (* 1908) 3. oktober – Alastair Graham Walter Cameron, kanadsko-ameriški astrofizik (* 1925) 10. oktober – Milton Obote, ugandski politik (* 1925) 17. oktober - Elena Cazzulani, italijanska pesnica in pisateljica (* 1920) 24. oktober – Rosa Parks, afroameriška politična aktivistka (* 1913) 5. november – John Fowles, angleški pisatelj (* 1926 28. december – Stevo Žigon, srbski režiser (* 1926) 29. december – Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof (* 1919)
Nobelove nagrade
fizika: Roy Jay Glauber, John Lewis Hall, Theodor Wolfgang Hänsch kemija: Robert Grubbs, Richard Schrock, Yves Chauvin fiziologija ali medicina: Robin Warren, Barry Marshall književnost: Harold Pinter mir: Mohamed El Baradej in Mednarodna agencija za jedrsko energijo ekonomija: Robert J. Aumann, Thomas Schelling
2005 v fikciji Film: The Transformers: film (1986): zgodba v prihodnosti se dogaja v letu 2005. Bicetennial Man (1999): zgodba je postavljena v april 2005. Videoigre: Metal Gear Solid (1998): Tactical Espionage Action (1998): zgodba je postavljena v leto 2005. Twisted Metal (1995): zgodba se dogaja za božič 2005.
*