Drava

Drava (, , ) je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave. Izvira v severovzhodni Italiji na Toblaškem polju v Pustriški dolini pri mestecu San Candido (nemško Innichen) na Južnem Tirolskem blizu meje z Avstrijo. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod Osijekom pri vasi Aljmaš izliva v Donavo. Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za Tiso, Prutom in Savo.

Večji levi pritoki so Isel, Mela (nem. Möll), Lieser, Glina (Glan), Krka (Gurk) in Labotnica (Lavant) v Avstriji, Mučka (Mutska) Bistrica, (Selniška) Bistrica in Pesnica v Sloveniji ter Mura na hrvaško-madžarski meji.

Desni pritoki so Zilja (nem. Gail), Bela (Vellach) in Bistrica (Feistritz) v Avstriji, več manjših vodotokov s Pohorja in okolice (Meža, Reka, Cerkvenica, Vuhreščica, Velka, Radoljna, Lobnica, Bistrica), Dravinja, pa tudi Bela iz Haloz v Sloveniji ter Bednja in Karašica na Hrvaškem.

Opis reke Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani Pustriški dolini, po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta Lienz, kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in Ziljskimi Alpami na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Mela (Möll) izpod Velikega Kleka (Großglocknerja) in zavije proti jugovzhodu mimo Špitala.

Pri Beljaku vstopi v širno Celovško kotlino, teče skozi mesto in z desne dobi pritok Ziljo (nem. Gail) iz Ziljske doline. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja Karavank skozi dvojezični (slovensko-avstrijski) Rož prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo Borovelj/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato Podjuno z velikim deležem slovenskega prebivalstva. S severa dobi pritoka Glinščica (Glan) in Krka (Gurk), z juga pa Bela (Vellach). Od Velikovca/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu Labot/Lavamünd dobi levi pritok Labotnico (nem. Lavant) iz Labotske doline ter malo niže pri vasi Vič vstopi v Slovenijo.

thumb|left|350px|Most čez Dravo pri Borovljah/Ferlach na avstrijskem Koroškem

Pri Dravogradu, kjer se v Dravo steka desni pritok Meža, vstopi reka v slikovito Dravsko dolino med Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, Radoljno, Lobnico s Pohorja ter (Mučko) Bistrico) izpod avstrijske Golice. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do Maribora. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni vršaj Dravskega polja (zaščiten kot Krajinski park Drava), v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju Slovenskih goric. Na Ptuju vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno Ptujsko polje, se dotakne gričevnatih Haloz, dobi z desne pritok Dravinjo in malo pred Ormožem še z leve Pesnico.

Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo Varaždina skozi hrvaško Medžimurje. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi.

Hidronim in etimologija Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora in naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu" = teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih mdr. Drauva (799) ali Trauum (1091, 1221). Starejše nemške oblike imena reke (mdr. Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena.

Hidrogeografija thumb|right|250px|Izvir Drave na Toblaškem polju blizu San Candida (nem. Innichen). Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v Visokih Turah. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane evapotranspiracije). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m3/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m3/s (5.9.1965).Hidrološki letopis Slovenije 2009. Preglednica A.4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami (l. 2009). Pridobljeno 17. november 2013.

V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega.

Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m3/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo Kolbezen, Marko (1994). Velike poplave in povodnji na Slovenskem – IV. Ujma, 8, str. 81–87., saj naj bi za 230 cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.Vodnogospodarske osnove Slovenije. Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1978, poglavje 5,0, str. 5/2.

Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." Kolbezen, Marko (1991). Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I. Ujma, 5, str. 147. Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 ter 7. in 8. avgusta 1926.Kolbezen, Marko (1992). Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II. Ujma, 6, str. 215.

Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m3/s.Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296. Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.Šipec, Slavko (1999). Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998. . Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.

Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m3/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža.Klaneček, Mateja (2013). Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave. . Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013. Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v Malečniku, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.Prvo poročilo o poplavah v Republiki Sloveniji med 4. in 7. novembrom 2012 . Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. november 2013.Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012.. ARSO. Pridobljeno 15. november 2013.

V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem.

Hidroelektrarne Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih hidroelektrarn: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je Fala, ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji.

Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih dvajsetega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja (Zlatoličje in Formin) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje Dravske elektrarne Maribor d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Na hrvaškem delu Drave so v Medžimurju v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.Protivimo se oživljavanju starih projekata hidroelektrana u budućim NATURA 2000 područjima . Pridobljeno 18. november 2013.

thumb|right|300px|Hidroelektrarna Dravograd thumb|right|300px|Hidroelektrarna Vuhred thumb|right|300px|Dovodni kanal za hidroelektrarno Zlatoličje pri Dogošah

+ Hidroelektrarne na Dravi Hidroelektrarna Država Instaliranamoč (MW) Začetekobratovanja Upravljavec Amlach A 60 1989 TIWAG Paternion A 24 1989 Verbund Kellerberg A 25 1986 Verbund Villach (Beljak) A 25 1984 Verbund Rosegg-St. Jakob/Rožek-Šentjakob v. R. A 80 1975 Verbund Feistritz-Ludmannsdorf/Bistrica v R.-Bilčovs A 88 1969 Verbund Ferlach-Maria Rain/Borovlje-Žihpolje A 75 1976 Verbund Annabrücke A 90 1982 Verbund Edling A 68 1962 Verbund Schwabegg/Žvabek A 79 1944 Verbund Lavamünd (Labot) A 28 1950 Verbund Dravograd SLO 26 1944/1955 DEM Vuzenica SLO 56 1957 DEM Vuhred SLO 72 1958 DEM Ožbalt SLO 73 1960 DEM Fala SLO 58 1918 DEM Mariborski otok SLO 60 1948/1960 DEM Zlatoličje SLO 126 1969 DEM Formin SLO 116 1978 DEM Varaždin HR 94 1975 HEP Čakovec HR 76 1982 HEP Dubrava HR 76 1989 HEP

TIWAG = TIWAG Tiroler Wasserkraft AG (spletna stran podjetja v nemščini)

VERBUND = VERBUND Hydro Power AG (spletna stran podjetja v nemščini)

DEM = Dravske elektrarne Maribor d.o.o. (spletna stran podjetja)

HEP = Hrvatska elektroprivreda d.d. (spletna stran podjetja v hrvaščini)

Kakovost vode

Ljudje in reka thumb|right|250px|Franz Josef Felsner - Ptuj z zaledenelo Dravo, 1766