Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Živali so živele le v morju; značilne so alge, iz katerih so nastali grebeni, ter prve ribe. Perioda je dobila ime po Ordovicih, starodavnemu ljudstvu iz Walesa, ker so sistem kamnin, nastalih v ordoviciju, najprej proučevali v Walesu.
Delitev ordovicija Sodobni geologi delijo ordovicij v tri stratigrafsko ločena obdobja in sicer:
Zgornji ordovicij- (od 460- do pred 443 milijonov let), s poimenovanjem po najdiščih, Asphillij, Karadokij,
Srednji ordovicij- (od 470- do pred 460 milijonov let), s poimenovanjem po najdiščih, Llanvirnij, Abereiddij, Llandeillij,
Spodnji ordovicij- (od 490- do pred 470 milijonov let), s poimenovanjem po najdiščih, Arenigij, Tremandocij. Celotno obdobje ordovicija je trajalo cca. 44,6 milijonov let, konec tega obdobja pa je že zaznamovalo veliko izumiranje živalstva v morjih na Zemlji.
Klima in živalstvo Klima je bila vso dobo ordovicija mila- oceanska. Organizmi v vodi so dobili prvič apnenčaste lupine. V tej dobi živi veliko graptolitov, ramenonožcev, trilobitov, glavonožcev, mahovnjakov, morskih ježkov. Prvič se tudi pojavijo morske lilije, korale, foraminifere, radiolarije in sifoneje. Ta doba je trajala približno 80 milijonov let v njej se pojavijo prve ribe.
Zunanje povezave Zemljevid kopna in morja v času ordovicija v en.: Podrobnejša delitev ordovicija po ameriško v en.: Opis Ordovicija v nemščini de.:
Kategorija:Paleozoik