Jaroslavelj [jaroslávelj] (, Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve. Leta 2010 je imelo mesto 606.888 prebivalcev.
Zgodovinski del mesta je del svetovne dediščine in je ob sotočju rek Volge in Kotoroslja. Je del zlatega obroča Rusije, skupine zgodovinskih mest severovzhodno od Moskve, ki so igrala pomembno vlogo v ruski zgodovini. Prebivalstvo: 577.279 (popis 2021); 591.486 (popis 2010); 613.088 (popis 2002); 632.991 (popis 1989).
Geografija Mesto leži v vzhodnem delu Jaroslaveljske oblasti. Najbližja večja mesta so Tutajev (34 kilometrov severozahodno), Gavrilov-Jam (37 kilometrov južno) in Nerehta (47 kilometrov jugovzhodno). Zgodovinsko središče Jaroslavlja leži severno od izliva reke Kotorosl na desnem bregu večje reke Volge. Celotno urbano območje mesta obsega okoli 205 kvadratnih kilometrov in vključuje številna ozemlja južno od Kotorosla in na levem bregu Volge.
S skoraj 600.000 prebivalci je Jaroslavelj po številu prebivalcev največje mesto na Volgi do Nižnega Novgoroda. Je veliko prometno vozlišče, skozi mesto poteka veliko število pomembnih državnih in regionalnih cest, železnic in vodnih poti. Številne ceste, ki povezujejo Jaroslavelj z Moskvo in naprej, so dvopasovne ceste.
Jaroslavelj in pripadajoča oblast sta v osrednjem območju vzhodnoevropske nižine, za katero so na območjih severovzhodno od Moskve značilni valoviti griči in na splošno neenakomerna pokrajina; vendar večina teh gričev ni višja od 200 metrov. Za to regijo je značilno, da je območje v Jaroslavlju in okolici bogato z mešanimi in iglastimi gozdovi. Poleg teh so tudi velika območja močvirij.
Podnebje
Jaroslavelj in njegovo lokalno območje imata tipično zmerno celinsko podnebje v primerjavi s srednjo in zahodno Evropo. Zaradi tega je podnebje bolj sneženih, hladnejših in suhih zim ter običajno zmernih, toplejših poletij.
Zimsko vreme v Jaroslavlju se začne približno novembra in običajno traja pet mesecev, vse do pomladi. Najhladnejši mesec v letu je običajno januar s povprečno temperaturo −12,0 °C. Vendar pa v tem času ni neobičajno, da temperature padejo pod –20 °C. V nekaterih primerih (na primer nazadnje januarja 2006) lahko doseže temperature od –35 do –40 °C. Rekordno nizka je −46 °C. Po drugi strani pa lahko Jaroslavelj v tem letnem času doživi tudi pozitivne temperature (na primer leta 1932, ko je otoplitev trajala sedemnajst dni januarja). Običajno Volga pozimi zamrzne. Snežna odeja je običajno debela 35–50 centimetrov, v nekaterih primerih pa je lahko globoka do 70 centimetrov. Za spomladanske mesece je najbolj značilno značilno pomanjkanje padavin. Od konca marca do aprila je pogosta otoplitev, velik del ledu in snega se stopi, da se pod njimi pokaže listje. Ni nenavadno, da temperature aprila dosežejo +20 °C. Poletja v Jaroslavlju so običajno mokra z nekaj močnimi nevihtami. Poletje pogosto doseže svojo najbolj vročo točko v mesecih junij/julij, s povprečno dnevno temperaturo +23,3 °C in pogosto dnevi nad +30 °C. S septembrom se začne dva meseca trajajoča jesen, za katero je značilna razmeroma visoka vlažnost, manj sončnih dni in nepredvidljive temperature (septembra je mogoče prvič opaziti slano). Povprečna količina padavin v letu je 591 milimetrov, od tega 84 milimetrov (največ padavin v enem mesecu) pade julija. Najmanj padavin je pozimi in spomladi (zlasti februarja in marca).
Zgodovina Od leta 1218 naj bi bil glavno mesto neodvisne kneževine Jaroslavelj, leta 1463 pa je bil vključen v Moskovsko veliko kneževino.
V 17. stoletju je bilo drugo največje mesto v Rusiji in nekaj časa (med poljsko okupacijo Moskve leta 1612) dejansko glavno mesto države. Danes je Jaroslavelj pomembno industrijsko središče (petrokemična tovarna, tovarna pnevmatik, tovarna dizelskih motorjev in mnoga druga). Razvilo se je ob sotočju večjih rek, ki so bile prometno pomembne. Zaradi pomena mesta je bilo zgrajenih več glavnih železnic in kasneje cest, ki se tu sekajo.
Zgodnji Jaroslavelj Najstarejše naselje v mestu je na levem bregu reke Volge pred Strelko (majhen rt ob sotočju Volge in Kotorosla); to izvira iz 5.–3. tisočletja pr. n. št.
V 9. stoletju je tako imenovani Ruski kanat v bližini Jaroslavlja oblikoval veliko skandinavsko-slovansko naselje v Timerevu. Znano je po številnih ohranjenih grobiščih. Med izkopavanji so našli veliko število artefaktov, vključno s skandinavskim orožjem z runskimi napisi, šahovskimi figurami in največjo zbirko arabskih kovancev (zaklad) v severni Evropi (prvi kovani v prvem Idrisidu).Arne Т. J. La Suede et l’Orient. — Uppsala, 1914. Pp. 37, 52—54, 222.Евгений Арсюхин, Наталия Андрианова. Ярославль: Если твой князь — ордынский хан... // archeologia.narod.ru V Timerevu so odkrili četrti niz skandinavskih brošk, ki so jih kdaj našli v Rusiji.Дедюхина В. С. Фибулы скандинавского типа // Труды Государственного исторического музея, 1967, вып. 43. Očitno je bil ta »proto-Jaroslavelj« glavno središče trgovske poti po Volgi. Kmalu po ustanovitvi je naselje začelo propadati, verjetno v povezavi s prenehanjem delovanja Volške trgovske poti.Тихомиров И. А. Кто насыпал ярославские курганы? — В кн.: Труды III Областного историко-археологического съезда. Владимир. 1909, с. 90. Gorvodno od reke Volge, tik izven meja sodobnega mesta, so arheologi preučevali veliko nekropolo s prevlado običajnih grobov ugrofinskega tipa.
Ustanovitev mesta Na podlagi najzgodnejšega datuma ustanovitve je Jaroslavelj najstarejše od vseh obstoječih mest ob Volgi.V 1990-ih je bil datum ustanovitve mesta Kazan prilagojen na približno pet let pred tradicionalnim datumom ustanovitve Jaroslavlja. V podporo tej ponovni dataciji so številni najpomembnejši tatarski učenjaki zgodovine predložili dokaze, vključno z arabskimi kovanci iz desetega stoletja, ki naj bi bili najdeni v in okoli sedanjega območja, kjer se zdaj nahaja Kazan. Toda največje zaklade arabskih kovancev, ki so jih kdaj našli v severni Evropi, so prej našli v Jaroslavlju; nedavno so ga datirali pred tiste iz mesta Kazan. Iz tega razloga nobene trditve ni mogoče v celoti utemeljiti. Jaroslavelj je ustanovil Jaroslav Modri, knez Kijevske Rusije, v obdobju svojega vladanja Rostovski kneževini (988–1010), ko je prvič stopil na kopno v bližini območja, ki je danes znano kot Strelka. To se uporablja kot sodoben park. Na tem mestu, ki je bilo pred napadi dobro zaščiteno z visokimi, strmimi bregovi rek Volge, Kotorosla in Medvedice, so se Jaroslav in njegovi možje lotili gradnje prvega jaroslavskega kremlja. Prvi zabeležen dogodek v Jaroslavlju se je zgodil kot posledica lakote; zabeleženo je kot Rostovska vstaja leta 1071. Ime mesta je tradicionalno povezano z imenom njegovega ustanovitelja: Jaroslava.
Do 12. stoletja sta bila v Jaroslavlju že razvita samostana Petropavlovski in Spaso-Preobraženski. Takrat sta bila precej zunaj mestnih meja, kasneje pa se je mesto povečalo in zajelo te ustanove. V prvih dveh stoletjih je Jaroslavelj ostal manjše utrjeno mesto Rostovsko-Suzdalskih dežel.
Od začetka 13. stoletja je Jaroslavlju vladalo gospostvo Konstantin in je postalo eno njegovih glavnih prebivališč. Tik pred svojo smrtjo leta 1218 je Konstantin svojo deželo razdelil med svoje sinove in jaroslavsko deželo zapustil svojemu drugemu sinu Vsevolodu. Sin ji je vladal kot kneževini. Ta kneževina, katere glavno mesto je postal Jaroslavelj, je vključevala številna ozemlja na severu in delovala neodvisno do končne vključitve leta 1463 v Moskovsko kneževino.
V 13. in 14. stoletju je bilo mesto Jaroslavelj večinoma zgrajeno iz lesa, zaradi česar so ga pogosto pestili katastrofalni požari, ki so v nekaterih primerih skoraj uničili celotno mesto, dober primer tega bi bil požar, mesto tik pred prenosom oblasti v mestu na Vsevoloda leta 1221. Drugi stalni vir nevarnosti za mesto in za številne ruske kneze tistega časa je prihajal z Vzhoda in številnih tujih osvajalcev, običajno od Zlate Horde. Posebej uspešen napad se je zgodil leta 1257, ko so čete Zlate horde pod vodstvom Möngke kana prevzele kneževino Jaroslavelj in pomorile tako večje prebivalstvo območja kot knezovo ožjo družino.Z.Pastuchova, E.Ponomarëva: Drevnerusskie goroda. Rusič, Smolensk 2006, , S. 268 Na mestu tistega nesrečnega dogodka, na desnem bregu Kotorosla, danes stojita spominska cerkev in križ. Množični grob z najmanj 300 trupli žrtev mongolske invazije leta 1238 je bil odkrit med izkopavanjem leta 2005.
Leta 1293 in 1322 je Zlata horda izvedla nadaljnje katastrofalne napade na Jaroslavelj, leta 1278 in 1364 pa je udarila kuga.it-med.ru: Geschichte der Pestepidemien in Russland ; überprüft am 8 May 2010 Velikokrat je bilo treba Jaroslavelj popolnoma prezidati, tako v smislu stanovanjskih stavb, ki ne obstajajo več, do tistih večjih trajnejših struktur, ki so ostale do danes, kot sta Spaso-Preobraženski samostan in samostan Marije iz Tolge iz leta 1314, ki je na levem bregu Volge. Leta 1463 je bila Jaroslavska kneževina dokončno vključena v Moskovsko veliko kneževino, pri čemer je območje, ki ga je nekoč pokrivalo, postalo oblast znotraj nove strukture moskovske države. Od te točke naprej je zgodovina mesta in njegovih dežel postala popolnoma neločljiva od zgodovine Moskve in sčasoma Rusije.
16. stoletje in čas težav
Celo v 16. stoletju je Jaroslavelj še naprej trpel zaradi obsežnih požarov in škode, ki so jo povzročili razvijajočemu se gospodarstvu in infrastrukturi mesta. Posledično je bila opuščena stara tradicija gradnje v lesu in začelo se je pojavljati novo kamnito mesto; na žalost je to pomenilo, da je zelo malo srednjeveškega Jaroslavlja ostalo nespremenjeno. Najvidnejši primer tega je Spaso-Preobraženski samostan, ki je bil uničen leta 1501 in ponovno zgrajen v slabih nekaj letih. Posledično je bila v letih 1506–1516 zgrajena samostanska cerkev, stavba, ki do danes ostaja najstarejša nespremenjena stavba v mestu. Do sredine 16. stoletja so bila v samostanu dokončana številna druga gradbena dela, poleg tega pa je Jaroslavelj prvič v svoji zgodovini dobil kamnito obzidje s številnimi velikimi stražnimi stolpi, ki so bili namenjen za opazovanje napadalcev na daljavo. V času vladavine Ivana Groznega, ko so se vse ruske kneževine odpovedale svojim tradicionalnim pravicam in se podredile ruskemu carstvu, sta dva velika samostana v Jaroslavlju imela veliko koristi od bogatih daril s carskega dvora, predvsem zato, ker je Ivan IV. v času svojega življenja je večkrat romanjal v Jaroslavelj.moi-jaroslavl.ru . moi-jaroslavl.ru.
Nova gradbena dela so postala dostopna tudi zaradi velikega vzpona gospodarskega bogastva Jaroslavlja, ki ga je mesto doživelo sredi 16. stoletja. Glavni razlog za to večinoma nepričakovano izboljšanje bogastva Jaroslavlja je v veliki meri izhajal iz položaja mesta ob Volgi, ki je omogočal, da se je trgovina iz in v Moskvo prenašala po reki, ki je povezovala novo rusko prestolnico s pristaniščem Arhangelsk. Posledično je Jaroslavelj postal pomembno mesto za izvajanje mednarodne trgovine in po mestu so zrasli številni ladijski privezi in skladišča za uporabo trgovcev, zlasti tistih iz Anglije in Nemčije.