Lidija Šentjurc, slovenska revolucionarka, političarka in narodna herojinja, * 18. marec 1911, Hrastnik † 6. november 2000, Ljubljana.
Življenjepis Leta 1932 se je pridružila KPJ; zaradi revolucionarnega delovanja je bila leta 1933 obsojena na dve leti zapora. Leta 1938 je diplomirala iz pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 1937 ji je CK KPS zaupal nalogo urediti razmere v partijski organizaciji na ljubljanski univerzi, delala je v mladin. komisijah pri CK KPJ in CK KPS. 1939 je odšla na partijsko delo v Trbovlje med študente in rudarje. Po okupaciji so jo Nemci izselili v Srbijo, od koder se je skrivaj vrnila v Ljubljano na delo pri PK SKOJ; jeseni 1941 je bila med ustanovitelji in sekretar Mladinske OF, v njenem vodstvu zastopala komunistično mladino. Od pomladi 1942 do pomladi 1943 je delovala v Lj., sprva kot sekretar OK KPS za Ljubljano, kasneje je odšla je na osvobojeno ozemlje, postala članica CK KPS, na kočevskem zboru odposlancev oktobra 1943 pa član SNOS-a, članica (polit)biroja CK KPS od 1943 in organizacijska sekretarka CK KP Slovenije. Od začetka 1944 je delovala v Slovenskem primorju kot sekretar Poverjeništva CK KPS za Slovensko primorje, Gorenjslo, Koroško in Trst do februarja 1945, ko je ponovno postala organizacijska sekretarka CK KPS. Od jeseni 1944 je bila članica Izvršnega odbora OF.
Po vojni je bila članica ožjega političnega vodstva KPS (politbiroja oz.njegovega sekretrariata), bila je republiška (1945–53) in zvezna poslanka (1945–63), 1946 minister za prosveto, 1947 pa za komunalne zadeve v vladi LRS, kandidatka CK KPJ (1948-52) in članica CK ZKJ (1952–69), že tretjič organizacijski sekretar CK KPS (1949–52), podpredsednica zvezne skupščine (1952–58), članica Zveznega izvršnega sveta (1958–63), od 1963 članica Sveta federacije. Bila je ena izmed dveh žensk (poleg Savke Dabčević-Kučar) med 35 člani novoformiranega Predsedstva CK ZKJ (1966–69), podpredsednica SZDL Jugoslavije ter nazadnje predsednica zgodovinske komisije CK ZKS (1969–80). Bila je tudi članica Predsedstva SZDL Slovenije. Imela je velik neformalni vpliv na pomembne kadrovske odločitve ter na uradno interpretacijo novejše zgodovine. Dobila je red narodnega heroja, narodne osvoboditve, red zaslug za narod I in II, red bratstva in enotnosti, red hrabrosti, red republike I. reda in red junaka socialističnega dela (1971).
Njen soprog je bil Sergej Kraigher. Hči je fizičarka Marjeta Šentjurc, nečakinja pa zgodovinarka Nevenka Troha. Bila je tudi v daljnjem sorodstvu z znanim politikom Stanetom Dolancem, katerega politična kariera je bila prav tako povezana z njenim vplivom.
Viri in opombe
Vojna enciklopedija, 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 490.
Glej tudi
seznam častnikov Jugoslovanske ljudske armade seznam slovenskih narodnih herojev
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski častniki Kategorija:Slovenski partizani Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Slovenski komunisti Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade Kategorija:Veterani druge svetovne vojne Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije Kategorija:Narodni heroji Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo Kategorija:Člani Politbiroja CK KP Slovenije Kategorija:Ministri za kulturo Ljudske republike Slovenije Kategorija:Ministri za komunalne storitve Ljudske republike Slovenije Kategorija:Podpredsedniki Socialistične federativne republike Jugoslavije Kategorija:Člani Zveznega izvršnega sveta Socialistične federativne republike Jugoslavije Kategorija:Poslanci Ljudske skupščine Slovenije Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ) Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ) Kategorija:Nosilci reda junaka socialističnega dela Kategorija:Častni občani Mestne občine Nova Gorica Kategorija:Hrastničani