Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka ) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji). Ima električni naboj enak -1/3 in maso od 4,1 do 5,8 MeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark d. Skupaj s kvarkom u tvori nukleone (proton in nevtron). Tretja komponenta izospina in šibkega izospina je enaka -1/2. Barionsko število je +1/3. Leptonsko število, čudnost, čar, dno in vrh so enaki 0. Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.
Masa kvarka d še ni natančno določena, verjetno pa leži med 4,1 in 5,8 MeV/c2
Zgradba nukleonov Nukleona (proton in nevtron) sta zgrajena iz treh kvarkov. Na spodnjih dveh slikah je prikazana zgradba protona in nevtrona iz kvarkov. 250px|thumb|left|Proton je zgrajen iz dveh kvarkov u in enega d. 250px|thumb|center|Nevtron je zgrajen iz dveh kvarkov d in enega kvarka u.
Zgodovina Obstoj kvarkov sta neodvisno napovedala že v letu 1961 ameriški fizik Murray Gell-Mann Original: (rojen 1929) in izraelski fizik Yuval Ne'eman (1925 – 2006) Original . Hadrone sta razporedila v skupine po metodi, ki je danes znana kot osemkratna pot, to je simetrija SU(3) v okviru okusne simetrije. Leta 1964 sta Gell-Mann in ameriški fizik George Zweig (rojen 1937) neodvisno predlagala kvarkovski model, v katerega sta takrat vključila samo kvarke u, d in s .
Opombe in sklici
Zunanje povezave Kvark d na Hyperphysics
Kategorija:Kvarki