Končnica je v jezikoslovju končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede.Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1998. Loči sklon (lipa -e -i), število (delam -va -mo), osebo (delam -š -ø) ali določnost (mlad-ø -i).Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 200.
Ničta končnica Kadar ni izražena z glasom, jo imenujemo ničta ali neglasovna končnica in se zapisuje s prečrtano ničlo (-ø). Primer ničte končnice je imenovalniška končnica pri samostalnikih določenih sklanjatev (korak-ø, perut-ø).Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 201–202.
Glej tudi končaj pripona obrazilo
Viri
Kategorija:Oblikoslovje