thumb|220px|Zračni posnetek World Trade Centra z jugozahoda, marca 2001. Vidnih je vseh sedem takratnih stavb. World Trade Center (okrajšano WTC, dobesedno svetovni trgovinski center) je bil kompleks sedmih poslovnih stavb v južnem delu newyorške četrti Manhattan, ki je bil odprt 4. aprila 1973 in uničen v terorističnih napadih 11. septembra 2001.
Za gradnjo kompleksa so morali porušiti precejšen del takratnega Manhattna. Temeljni kamen so položili avgusta 1966. Osrednji del kompleksa sta predstavljala Severni stolp in Južni stolp oz. WTC 1 ter WTC 2, zgrajena med letoma 1966 in 1973. Imenovali so ju »dvojčka«, saj sta bila po načrtih popolnoma enaka. Nekaj časa po koncu gradnje so severnemu stolpu dodali radijsko anteno in ga tako povišali za približno 25 metrov. Od konca gradnje do leta 2001 sta bila sto deset nadstropna nebotičnika najvišji stavbi na svetu, ta rekord sta prevzela Empire State Buildingu, ki prav tako stoji na Manhattnu. Kasneje, med letoma 1975 in 1981, so zgradili še hotel Marriott World Trade Center in stavbe 4, 5 ter 6, nazadnje pa je bila leta 1985 končana še stavba 7.
V napadih 11. septembra 2001 sta se zaradi trčenja dveh potniških reaktivnih letal podrla dvojčka in kasneje isti dan še stavba 7, ostale pa so morali porušiti naknadno, saj so bile nepopravljivo poškodovane. Rekonstrukcija območja se je pričela kmalu po napadih. Prva nova stavba, novi 7 World Trade Center, je bila odprta leta 2006, ob deseti obletnici napadov leta 2011 pa še javni spomenik na mestu kjer sta stala »dvojčka«. Trenutno je končan najvišji nebotičnik bodočega kompleksa, 541 m visoki One World Trade Center (nekaj časa poimenovan Freedom Tower), ki mu bo sledil potniški terminal. Še štiri stavbe naj bi bile končane do leta 2020, šesta pa je še v fazi sprejemanja odločitve o gradnji.
Objekti
Načrtovanje in gradnja levo|sličica|Radio Row leta 1936, s postajo Cortlandt Street v ozadju Leta 1943 je bila prvič predlagana ideja o ustanovitvi Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. Zakonodajalec zvezne države New York je Thomasu Deweyju, takratnemu guvernerju New Yorka, dovolil, da začne izdelovati načrte za projekt, vendar so bili ti načrti zadržani do leta 1949. V poznih petdesetih in šestdesetih letih se je gospodarska rast New Yorka koncentrirala v središču Manhattna, spodnji Manhattan pa je bil potisnjen v ozadje. Da bi spodbudil prenovo mest, je David Rockefeller predlagal, naj pristaniška uprava zgradi Svetovni trgovinski center v Spodnjem delu mesta.
Leta 1960 je bilo ustanovljeno Združenje Spodnjega Manhattna pod predsedstvom Davida Rockefellerja, ki je prišel na idejo o gradnji centra. V Midtownu so zgradili številne nebotičnike. Spodnji Manhattan pa je bil izključen, dokler David Rockefeller s pomočjo brata Nelsona ni uspel predlagati, da bi tam zgradili Svetovni trgovinski center. Projekt, vključno z gradnjo in izkopavanjem, je stal 337 milijonov dolarjev, ki sta jih skoraj v celoti zagotovili pristaniški upravi v New Yorku in New Jerseyju. Pri tem pa je bilo na Manhattanu pred začetkom gradnje potrebno porušiti številne nebotičnike in druge manjše zgradbe, da bi lahko zgradili vse načrtovane stavbe centra.
20. septembra 1962 je pristaniška uprava objavila izbor Minoru Yamasaki za vodilnega arhitekta in Emery Roth & Sons za pridružene arhitekte. Yamasaki je zasnoval načrt za vključitev stolpov dvojčkov. Njegov prvotni načrt je zahteval, da so stolpi visoki 80 nadstropij, vendar naj bi za izpolnitev zahteve pristaniške uprave za 10.000.000 kvadratnih metrov (930.000 m2) pisarniških prostorov vsaka stavba imela po 110 nadstropij.
Gradnja levo|sličica|Gradnja dvojčkov svetovnega trgovinskega centra v začetni fazi. Marca 1965 je pristaniška uprava začela pridobivati nepremičnine na lokaciji Svetovnega trgovinskega centra. Rušitvena dela so se začela 21. marca 1966, da bi očistili trinajst kvadratnih blokov nizkih zgradb v Radiu Row za njihovo gradnjo. Gradnja Svetovnega trgovinskega centra se je začela 5. avgusta 1966. sličica|Svetovni trgovinski center med gradnjo, maj 1971. Spletno mesto Svetovnega trgovinskega centra je bilo na nasipanem zemljišču, podloga je bila 20 metrov pod njim. Za gradnjo Svetovnega trgovinskega centra je bilo treba ob strani mesta West Street zgraditi "kad" z gnojilno steno, da voda iz reke Hudson ne bi več odtekla ven. Metoda gnojevke, ki jo je izbral glavni inženir pristaniške uprave John M. Kyle, ml., je vključevala kopanje jarka in med nadaljevanjem izkopavanja prostor napolnila z mešanico "gnojnice", sestavljeno iz bentonita in vode, ki je zamašila luknje in obdržala podtalnico. Ko so izkopali jarek, so vstavili jekleno kletko in vlili beton, ki je silil "gnojnico" ven. Štirinajst mesecev je trajalo, da je bila stena gnojnice dokončana, kar je bilo potrebno, preden se je lahko začelo izkopavanje materiala iz notranjosti najdišča, 1.200.000 kubičnih metrov (920.000 m3) izkopanega materiala je bilo uporabljeno (skupaj z drugim materialom za polnjenje in poglabljanje) za razširitev obalne črte Manhattna čez West Street in oblikovanje Battery Park City.
Januarja 1967 je pristaniška uprava različnim dobaviteljem jekla oddala 74 milijonov dolarjev pogodb. Gradbena dela na Severnem stolpu so se začela avgusta 1968, gradnja Južnega stolpa pa se je začela januarja 1969. Prvotne cevi reke Hudson, ki so vlake PATH vozile do terminala Hudson, so ostale v uporabi med postopkom gradnje do leta 1971, ko se je odprla nova postaja. Slovesnostno odprtje WTC-ja 1 (Severni stolp) je bila 23. decembra 1970, medtem ko je bila slovesnost odprtja WTC-ja 2 and (Južni stolp) 19. julija 1971. Obsežna uporaba montažnih komponent je pripomogla k hitrejšemu gradbenemu procesu in prvi najemniki so se v Severni stolp preselili 15. decembra 1970, ko je bil še v postopku gradnje, medtem ko je Južni stolp najemnike začel sprejemati januarja 1972. Ko so bili dokončani stolpi dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, so skupni stroški pristaniške uprave dosegli 900 milijonov USD. Slovesnostno odprtje svetovnega trgovinskega centra je bilo 4. aprila 1973.
Načrt kompleksa Svetovnega trgovinskega centra je poleg stolpov dvojčkov vključeval še štiri nizke stavbe, ki so bile zgrajene v zgodnjih sedemdesetih letih. 47-nadstropna stavba WTC 7 je bila zgrjena v osemdesetih letih 20. stoletja, severno od glavnega kompleksa. Skupaj je glavni kompleks Svetovnega trgovinskega centra zavzel super blok površine 16 hektarjev (65.000 m2).
Kompleks V kompleksu Svetovnega trgovinskega centra je bilo več kot 430 podjetij, ki so se ukvarjala z različnimi komercialnimi dejavnostmi. Običajno v delovnem dnevu je v kompleksu delalo približno 50.000 ljudi, še 140.000 pa jih je štelo kot obiskovalce. Kompleks je gostil 13.400.000 kvadratnih metrov (1.240.000 m2) pisarniških prostorov in je bil tako velik, da je imel svojo poštno številko: 10048. Stolpi so ponujali obsežne poglede z opazovalne ploščadi na vrhu Južnega stolpa in restavracije Windows on the World na vrhu Severnega stolpa. Stolpi dvojčkov so postali znani po vsem svetu, pojavljali so se v številnih filmih in televizijskih oddajah, pa tudi na razglednicah in drugem blagu. Postal je ikona New Yorka, v isti ligi kot Empire State Building, Chrysler Building in Kip svobode. Svetovni trgovinski center so primerjali z Rockefeller Centrom, ki ga je brat Davida Rockefellerja Nelson Rockefeller razvil sredi Manhattna.
Severni in južni stolp sličica|Dvojčka World Trade Center, 1999 Severni in Južni stolp, pogosto imenovana kar dvojčka, sta bila glavni stavbi Svetovnega trgovinskega centra. Gradnja Severnega stolpa (1 World Trade Center) se je začela leta 1968, gradnja južnega stolpa (2 World Trade Center) pa leta 1969. Ko je bil leta 1972 dokončan, je 1 svetovni trgovinski center za dve leti postal najvišja stavba na svetu, ki je po 40-letni vladavini presegel Empire State Building. Severni stolp je bil visok 417 m, na njem pa je bila leta 1978 nameščena telekomunikacijska antena ali jambor, ki je bil s tem dodatkom je najvišja točka Severnega stolpa dosegla (530 m). Chicago's Sears Tower, ki je bil končan maja 1973, je na strehi dosegel 440 m.
Ko je bil leta 1973 dokončan, je Južni stolp postal druga najvišja stavba na svetu s 1.652 čevlji (415 m). Njegova opazovalna razglednica na strehi je bila visoka 415 m, notranja opazovalna ploščad pa je bila visoka 400 m. Vsak stolp je stal več kot 410 m visok in je zasedel približno 1 hektar (4.000 m2) od skupno 16 hektarjev (65.000 m2) zemljišča. Med tiskovno konferenco leta 1973 so Yamasakija vprašali: "Zakaj dve 110-nadstropni zgradbi? Zakaj ne ena 220-nadstropna zgradba?" Njegov odgovor v jeziku je bil: "Nisem hotel izgubiti človeške lestvice."
Ves čas svojega obstoja sta imela stolpa dvojčka več nadstropij (na 110) kot katera koli druga stavba. Število njihovih nadstropij se ni ujemalo do gradnje stolpa Sears in niso jih presegli do gradnje Burj Khalifa, ki se je odprla leta 2010. Vsak stolp je imel skupno maso približno 500.000 ton.
Ausstin J. Tobin Plaza levo|sličica|Austin J. Tobin Plaza s pet hektarjev, ki gleda proti zahodu proti hotelu Marriott, ki je bil WTC-ju 3. Prvotni Svetovni trgovinski center je imel masivno plac s petimi hektarji površine, okrog katerega so bile osredotočene vse stavbe v kompleksu, vključno z stolpi dvojčki. Leta 1982 se je neizmerna plaza med stolpoma dvojčka preimenovala po človeku, ki je odobril gradnjo prvotnega svetovnega trgovinskega centra. Pokojni predsednik pristaniške uprave, Austin J. Tobin. Poleti je pristaniška uprava namestila prenosni oder, ki je bil ponavadi podprt proti Severnemu stolpu znotraj Tobin Plaza za nastopajoče. Nenavadna postavitev predstav je bila posledica postavitve skulpture v središče plaze, ki je dovolila le približno 6000 navijačev. Dolga leta so plazo pogosto ovirali hitri vetrovi na tleh zaradi učinka Venturija med obema stolpoma. Nekateri sunki so bili tako močni, da so morali pešcem pri potovanju pomagati vrvi. Leta 1999 se je zunanja plaza znova odprla po 12 milijonih dolarjih obnovljenih del. To je vključevalo zamenjavo tlakovcev iz marmorja s sivimi in rožnatimi granitnimi kamni, dodajanje novih klopi, sejalnic, novih restavracij, kioskov s hrano in jedilnic na prostem.
Razgledna točka sličica|253x253_pik|Turisti na razgledni opazovalnici južnega stolpa leta 1984. Čeprav je bila večina prostora v kompleksu Svetovnega trgovinskega centra prepovedana za javnost, je bil v Južnem stolpu v 107. nadstropju odprta javna opazovalna razgledna, imenovana Vrh sveta. Po plačilu vstopnine so morali obiskovalci opraviti varnostne preglede, dodane po bombardiranju Svetovnega trgovinskega centra leta 1993. Nato so jih z namenskim hitrim dvigalom poslali v zaprto opazovalnico v 107. nadstropju na višini 400 m. Zunanji stebri so bili zoženi, tako da je bilo med njimi 28 centimetrov širine oken. Pristaniška uprava je leta 1995 obnovila observatorij, nato pa ga je dala v najem Ogden Entertainment za delovanje. Znamenitosti, dodane na opazovalni krov, so vključevale gledališče s filmom o helikopterski turneji po mestu. Lokali za hrano v 107. nadstropju je bilo zasnovano s temo podzemne železnice, na njej pa so bili Sbarro in Nathan's Famous Hot Dogs. Ob vremenskih razmerah so se obiskovalci lahko z dvema kratkima tekočema dvignili z razgledne površine v 107. nadstropju na zunanjo ploščad na višini 420 m. Na jasen dan so lahko obiskovalci videli do 80 milj. Proti samomorilna ograja je bila postavljena na samo streho, razgledna ploščad je bila postavljena nazaj in povišana nad njo, kar je zahtevalo le navadno ograjo. Zaradi tega je bil razgled neoviran, za razliko od razgledne opazovalnice na Empire State Buildingu.
Restavracija Windows on the World