Peter Budin (tudi Peter Budina), slovenski rimokatoliški duhovnik in šolnik, * 21. februar 1770, Grgar, † 7. januar 1858, Gorica.
Življenje in delo Bogoslovje je študiral v Gradcu (1789−93) in bil 1794 v Gorici posvečen. Kaplanoval je v Devinu (1794−1804), bil kurat v Zgoniku (1804−1819), nato od 1819 goriški škofijski kancler in kanonik stolnega kapitlja ter generalni vikar goriške škofije (1819−34). V letih 1823−43 je bil tudi ravnatelj goriškega semenišča. Kot ravnatelj semenišča je vsako leto predsedoval izpitom na frančiškanskem bogoslovju v samostanu na Kostanjevici. Leta 1843 je odložil službo semeniškega ravnatelja, ostal pa stolni kanonik. Skupaj z Valentinom Staničem in Janezom Budauom (1807−1878) je bil med soustanovitelji goriške gluhonemnice.
Budin je kot kurat v Zgoniku 1808 v samozaložbi izdal slovenski abecednik Novi kluč ali tabla za branje inu pisanje; to je bil prvi črno-belo ilustrirani abecednik, prirejen za branje in pisanje po glaskovalni metodi. Budin je bil začetnik sodobnega pouka branja in pisanja na Slovenskem.
Glej tudi seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Viri Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga. Primorski slovenski biografski leksikon (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski ravnatelji