Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400,Childress 2008, stran 14. Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine. Leta 1999 so ga na televiziji A&E Network uvrstili na prvo mesto na svojem seznamu 1000 najpomembnejših ljudi tisočletja. Leta 1997 je revija Time-Life njegov izum proglasila za najpomembnejšega v drugem tisočletju. Enako so storili štirje ugledni ameriški novinarji v svojem delu leta 1998. Tudi v Katoliški enciklopediji so njegovemu izumu pripisali praktično neprimerljiv kulturni vpliv v krščanski dobi. Iznajdba je igrala ključno vlogo pri razvoju renesanse, reformacije, razsvetljenstva in znanstvene revolucije ter postavila materialno osnovo za sodobno gospodarstvo, ki temelji na znanju, in širjenje znanja med množice.McLuhan 1962.Eisenstein 1980.Febvre & Martin 1990.Man 2002.
Gutenberg je bil leta 1439 prvi Evropejec, ki je uporabljal gibljiv tip.Prve knjige, za katere je bilo znano, da so bile natisnjene z gibljivim tipom, so bile izdane v času korejske dinastije Goryeo leta 1234. Med njegove številne prispevke k tiskanju sodijo izum procesa za množično izdelavo gibljivih tipov, uporaba črnila za tiskanje knjig,Sivulka 1998, stran 5. nastavljivi kalupi, mehansko premični tip in uporaba lesene tiskarske stiskalnice, podobne stiskalnicam za grozdje tega obdobja. Izpopolnil je črnilo, zlitine za črke, šablono za natančnejše vstavljanje črk. Njegov resnični epohalni izum je povezava teh elementov v praktičen sistem, ki je omogočil množično proizvodnjo tiskanih knjig in je bil ekonomičen tako za tiskarje, kot tudi bralce. Tradicionalno se šteje, da je Gutenbergova metoda vključevala kovinsko zlitino in ročni kalup za vlivanje. Zlitina je bila mešanica svinca, kositra in antimona, ki se je topila pri relativno nizki temperaturi za hitrejše in bolj ekonomično litje, dobro se je odtaljevala in ustvarila trajno zlitino.Lyons 2011, stran 56.
V renesančni Evropi je prihod mehanskega gibljivega tipa tiskanja uvedel dobo množične komunikacije, ki je trajno spremenila strukturo družbe. Sorazmerno neomejeno kroženje informacij (vključno z revolucionarnimi zamislimi) je preseglo meje, doseglo množice v času reformacije in ogrozilo moč političnih in verskih oblasti. Močno povečanje pismenosti je prekinilo monopol pismene elite nad izobraževanjem in učenjem ter okrepilo nastajajoči srednji razred. Naraščajoča kulturna zavest ljudi po vsej Evropi je privedla do porasta nacionalizma, ki je pospešil cvetenje evropskih jezikov v škodo latinščine kot linguae francae. V 19. stoletju je zamenjava ročne Gutenbergove stiskalnice z rotacijskimi na paro omogočila tiskanje v industrijskem obsegu. Zahodni način tiskanja je bil sprejet po vsem svetu in je postal praktično edini način za sodobno tiskanje.
Uporaba gibljivega tipa je bila izrazita izboljšava na pran ročnemu pisanju, ki je bila obstoječa metoda knjižne produkcije v Evropi, in tiskanja na les. Prišlo je do revolucije evropske književnosti. Gutenbergova tehnologija tiskanja se je hitro širila po vsej Evropi in kasneje po svetu. Njegovo glavno delo je Gutenbergova Biblija, znana tudi kot 42-vrstična Biblija. Priznana ji je bila visoka estetska in tehnična kakovost.
Zgodnje življenje
Gutenberg se je rodil v nemškem mestu Mainz kot najmlajši sin trgovca iz višjega razreda Frieleja Gensfleischa zur Ladna in njegove druge žene Else Wyrich, ki je bila hčerka prodajalca. Predpostavlja se, da je bil krščen blizu rojstne hiše v cerkvi svetega Krištofa. Po nekaterih poročilih naj bi bil oče Friele zlatar škofa v Mainzu, vendar je bolj verjetno, da je bil trgovec z oblačili. Gutenbergovo leto rojstva ni natančno znano, rodil naj bi se med letoma 1394 in 1404. V devetdesetih letih 19. stoletja je mesto Mainz za uradni in simbolični datum rojstva razglasilo 24. junij 1400.Childress 2008, stran 62.
John Lienhard, ki se ukvarja z zgodovino tehnologije, je zapisal, da je večina Gutenbergovega zgodnjega življenja zavita v skrivnost, bi pa se naj med odraščanjem spoznal s trgovino z zlatom. To izjavo je podprl tudi zgodovinar Heinrich Wallau, ki je dodal, da so v 14. in 15. stoletju njegovi predniki pridobili precejšnje spretnosti dela s kovino, kar so prenašali iz roda v rod. V tistem času je to igralo zelo pomembno vlogo, saj so iz nje izdelovali kovance, lahko pa je prišlo tudi do ponarejanja.Wallau 1910.
Wallau dodaja, da je priimek dobil po hiši, iz katere so izhajali predniki po očetovi strani - zu Laden zu Gutenberg. Rodbina Gänsfleischov je bila ena od patricijskih družin v mestu, ki je imela korenine v 13. stoletju. Patriciji (bogata in politična elita) v Mainzu so se pogosto imenovali po hišah, ki so jih imeli v lasti. Okoli leta 1427 je dokumentirana prva uporaba priimka zu Gutenberg po družinski hiši v Mainzu.
Leta 1411 je v Mainzu prišlo do vstaje proti patricijem in več kot sto družin se je bilo prisiljeno odseliti. Zdi se, da so se Gutenbergovi preselili v Eltville na Renu (Alta Villa), kjer je njegova mama imela nekaj dediščine. Zgodovinar Wallau meni: »Vse, kar je znano o Gutenbergovi mladosti, je, da leta 1430 ni bil v Mainzu. Predvideva se, da se je iz političnih razlogov preselil v Strasbourg, kjer je družina verjetno imela poznanstva.« Predpostavlja se, da je študiral na Univerzi v Erfurtu, saj je tam ohranjen zapis o študentu Johannesu de Altavilli iz leta 1418. Altavilla je namreč latinska oblika imena kraja Eltville na Renu.Martin 1995, stran 217.Dudley 2008, stran 78.
O naslednjih petnajstih letih Gutenbergovega življenja ni znano ničesar, se pa je ohranilo njegovo pismo iz marca 1434, v katerem navaja, da živi v Strasbourgu, kjer ima po materini strani nekaj sorodnikov. Zdi se, da je kot zlatar postal tudi član milice v Strasbourgu. Obstajajo dokazi iz leta 1437, da je nekega bogatega trgovca poučeval o poliranju draguljev. Kje je pridobil to znanje, ni znano. V letih 1436 in 1437 se je njegovo ime pojavilo v zapisih s sodišča zaradi prelomljene obljube o poroki z žensko iz Strasbourga po imenu Ennelina. Ali sta se kdaj dejansko poročila, ni znano. Po očetovi smrti leta 1419 je omenjen v zapisih o dednih postopkih.
Iznajdba tiska
Okoli leta 1439 je bil Gutenberg vpleten v finančni škandal, ko je romarjem v Aachnu prodajal polirana kovinska ogledala, ki bi naj zajela sveto svetlobo z verskih relikvij. Za leto 1439 je mesto načrtovalo razstavo zbirke relikvij cesarja Karla Velikega, vendar je bil dogodek zaradi hudih poplav najprej za eno leto preložen, nato pa odpovedan zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Pri vprašanju, kako vseeno zadovoljiti vlagatelje, je Gutenberg obljubil, da bo delil svojo skrivnost. Začelo se je govoriti, da naj bi bila ta skrivnost povezana s tiskanje z gibljivim tipom. Prav tako okoli leta 1439-1440 je tudi Nizozemec Laurens Janszoon Coster dobil idejo za tisk. Legenda pravi, da je ''ideja prišla k njemu kot žarek svetlobe.''
Vsaj do leta 1444 je Gutenberg zagotovo živel v Strasbourgu, najverjetneje v župniji St. Arbogast. Leta 1440 je v Strasbourgu oznanil, da je izpopolnil svojo idejo tiskanja na podlagi raziskave, skrivnostno naslovljene Aventur und Kunst (Podjetje in umetnost). Ni popolnoma jasno, kakšno delo je opravljal in ali so tam potekali njegovi zgodnji poskusi tiskanja z gibljivim tipom. Zatem se je za 4 leta za njim izgubila vsaka sled. Leta 1448 se je vrnil v Mainz, kjer si je od svaka Arnolda Gelthusa izposodil denar, ki ga je najverjetneje porabil za tiskarsko in drugo opremo. Do takrat se je najverjetneje ukvarjal s tehniko intaglio tiska. Nekateri raziskovalci trdijo, da je delal na bakrovih gravurah z umetnikom, znanim pod imenom Master of Playing Cards.
Do leta 1450 je tiskarna delovala in tiskala nemško poezijo, verjetno prva dela, ki so bila tam natisnjena. Gutenberg je prepričal bogatega posojevalca denarja Johanna Fusta, da mu je posodil 800 goldinarjev. Pridružil se mu je tudi Fustov zet Peter Schöffer, ki je delal kot pisar v Parizu, zato je najverjetneje prav on zasnoval nekaj prvih črk za tiskanje.
Gutenbergova delavnica je stala na kmetiji Humbrecht, ki je pripadala njegovemu daljnemu sorodniku. Ni povsem jasno, kdaj je Gutenberg zasnoval projekt tiskanja Biblije, vendar je znano, da si je zato od Fusta sposodil še 800 goldinarjev, z delom pa začel leta 1452. Hkrati je tiskal tudi druga, zanj donosnejša besedila (verjetno latinske slovnice). Obstajajo špekulacije, da je imel dva tiskalnika, enega za Biblijo in enega za vse ostalo. Ena bolj dobičkonosnih stvari je bila tiskanje tisoče naročil za Cerkev med letoma 1454 in 1455.
Leta 1455 je Gutenberg zaključil svojo 42-vrstično Biblijo, znano kot Gutenbergova Biblija. Natisnjenih je bilo 180 izvodov, večina na papirju, nekaj pa na pergamentu.
Sojenje
Okoli leta 1456 je prišlo do spora med Gutenbergom in Fustom, ki je zahteval nazaj svoj denar. Gutenberga je obtožil zlorabe sredstev. Skupno mu je dal 1600 goldinarjev s 6 % obrestmi, zato je skupni dolg narasel na 2026 goldinarjev..Hessels 1911. Fust se je obrnil na nadškofovsko sodišče. Pravni dokument iz novembra 1455 navaja, da sta imela z Gutenbergom sklenjeno partnerstvo za projekt tiskanja knjig, Gutenberg pa naj bi ta sredstva po Fustovih besedah uporabil za druge namene. Sodišče je odločilo v Fustovo korist in mu dodelilo nadzor nad tiskanjem Biblije ter polovico vseh natisnjenih izvodov.
Gutenberg je na ta način bankrotiral, vendar se zdi, da je obdržal (ali pa na novo odprl) manjšo tiskarno in sodeloval pri tiskanju Biblije v Bambergu okoli leta 1459. Ker te tiskane knjige nikjer ne nosijo zapisanega njegovega imena ali datuma, je njegova vloga pri njih predmet razprav raziskovalcev. Obstaja tudi možnost, da je bilo 300 izvodov Velikega katoliškega slovarja, ki obsega 754 strani, natisnjenih v njegovi delavnici v Mainzu leta 1460.
Medtem je prodajalna Fust-Schöffer kot prva v Evropi izdala knjigo z zapisanim imenom tiskarja in datumom natisa. Šlo je za Mainzski psalter avgusta 1457. S ponosom so predstavljali mehanski postopek, s katerim so bile knjige natisnjene, pri tem pa Gutenberga niso omenili.
Poznejše življenje Leta 1462 je po uničujočem spopadu za nadzor nad škofijskim fevdom v Mainzu oblast prevzel nadškof Adolph von Nassau, ki je Gutenberga izgnal. Ta je v tem času že ostarel in se je preselil v Eltville, kjer je domnevno odprl in nadzoroval novo tiskarno, ki je pripadala bratom Bechtermünze. Januarja 1465 so Gutenbergove dosežke opazile in priznale tudi oblasti, zato je od nadškofa von Nassauja dobil gosposki naziv. S tem je začel dobivati reden dohodek, pripadalo pa mu je tudi 2180 litrov žganja in 200 litrov vina brez davka na leto. Verjetno se je v tem času preselil nazaj v Mainz, vendar to ni gotovo.Sumner 2009.
Johannes Gutenberg je umrl leta 1468 in bil pokopan v frančiškanski cerkvi v Mainzu. Cerkev in pokopališče sta bila pozneje uničena, zato se sedaj ne ve, kje je njegov grob.
Leta 1504 ga je profesor Ivo Wittig v svoji knjigi omenil kot izumitelja tiska. Šele leta 1567 se je pojavil prvi njegov portret, najverjetneje imaginarna rekonstrukcija, v knjigi Heinricha Pantaleona o slavnih Nemcih.
Potrjeni biografski podatki