right|thumb|Ikar in Dedal, Charles Paul Landon, olje na platnu, 1799. thumb|right|220px|Razstavljeno letalo v Tehničnem muzeju v Pragi, ki je imelo namesto koles za pristajanje smuči Zgodovina letalstva obravnava razvoj mehanskih naprav za letenje, od zgodnjih jadralnih letal in zmajev do zrakoplovov težjih od zraka z lastnim pogonom, letal z nadzvočno hitrostjo in vesoljskih plovil.
Prvi oprijemljiv dokaz o zamisli letečih naprav je knjiga angleškega duhovnika in znanstvenika Rogerja Bacona Skrivnosti umetnosti in narave iz 13. stoletja. V njej je opisal balon in zračno ladjo ter celo narisal osnovne oblike.
Skoraj pet stoletji pa se je razvijala zamisel letalnega stroja z mahajočimi krili – po vzoru ptice. Tudi slavni italijanski umetnik Leonardo da Vinci je skiciral in preučil celo vrsto takih modelov.
Med prve teoretike aerodinamike štejemo angleškega znanstvenika sira Georgea Cayleyja (1773-1857), ki je uvedel pojme aerodinamičnih sil vzgona in upora, ki sta osnova za upravljanje jadralnega letala v zračnem toku. Leta 1804 je sestavil in preizkusil model krila (zmaja) ter na njem opravil prve aerodinamične meritve. Nato je zgradil jadralno letalo trikrilec z nepregibnimi krili. Dokazov, da je z njegovim letalom kdo letel, ni, vendar je v zgodovini zapisano kot prvo jadralno letalo, Cayley pa je dobil častni naslov »oče letalstva«.
Otto Lilienthal (1848-1896) je opravil več kot 2000 uspešnih jadralnih poletov s 15 m visoke vzpetine. Preletel je razdalje do 500 m približno 25 m visoko, ob ugodnem vetru pa celo jadral. Ugotovil je tudi, da je sila vzgona odvisna od zakrivljenosti profila krila in narisal karakteristike krila, ki jih danes imenujemo Lilienthalova polara.
Lilienthalove uspehe sta v ZDA izkoristila tudi brata Orville in Wilbur Wright. Najprej sta se ukvarjala z modeli zmajev, potem pa sta zgradila še jadralno letalo. V letih 1902/3 sta naredila na stotine jadralnih poletov, 7. decembra 1903 pa opravila tudi prvi motorni let.
V letih prve svetovne vojne je bilo jadralno letalstvo podrejeno hitremu razvoju motornih letal, saj so slednja prevzela vlogo izvidnikov, kasneje pa so nastala tudi vojaška letala za spopade z nasprotnikovimi letali in napade na cilje na tleh.
Po končani vojni pa se je zanimanje za jadralno letalstvo razvilo predvsem v Nemčiji, kjer je bila gradnja in uporaba motornih letal prepovedana. V razvoju jadralskih šol so Nemci videli temelj za množično pripravo bodočih vojaških pilotov. Na ta način so Nemci izšolali precej bodočih letalskih asov, pa tudi sicer je precej znanih pilotov začelo z jadralnim letenjem.
Na koncu 2. svetovne vojne in po njej so razvoj doživela reaktivna letala in helikopterji.
Najpomembnejši zgodovinski dogodki Leto 1903 - Prvi polet motornega letala Brata Wilbur in Orville Wright sta si želela leteti vse od takrat, ko sta se kot fanta naučila spuščati zmaje. Kasneje sta si tehnično znanje pridobila z izdelovanjem koles. Leta 1900 sta zgradila zračno vozilo z upogljivimi krili. Najprej sta ga v zrak spustila kot zmaja, nato pa kot vodeno jadralno letalo. Zaradi kril se ni dovolj dvignilo, zato sta naredila zračni predor in eksperimentirala s stotinami oblik kril, dokler nista našla najustreznejše oblike, velikosti in kota. Leta 1902 sta naredila novo letalo in ga uspešno upravljala v vetru. Nato sta izdelala še svoj motor in oblikovala propeler.
Po več neuspešnih poskusih sta brata Wright (Ameriška zvezna država Severna Karolina) končno zgradila premično stezo, ki jima je bila v pomoč pri vzletu njunega letala. Orville Wright je 17. decembra leta 1903 le uspel dvigniti letalo v zrak za približno dvanajst sekund in s tem opravil prvi uspešni motorni polet v zgodovini.
Ta polet je bil čez leto dni ponovljen z nekaj manjšimi popravki in je trajal več kot pet minut.
Leto 1909 - Prvi polet čez Angleški kanal Louis Bleriot, 37-letni francoski pilot samouk, letalski inženir in izumitelj, je 25. julija leta 1909 preletel Angleški kanal z enomotornim športnim letalom iz lesa (prvi poskusni polet je bil 23. januarja 1909), ki ga je sam izdelal in poimenoval Bleriot XI.
Letalo je pilotiral od Les Barraques Daily Mail v Franciji do Anglije v slabem vremenu in zato ga je londonski časnik Daily Mail nagradil s 1.000 funti.
Ta polet je bil šok za britansko politično in vojaško zasedbo.
Po tem uspehu se je povečalo povpraševanje po Bleriotovih letalih in samo leta 1913 so jih naredili približno 800, kar je predstavljalo več kot 60 odstotkov celotne francoske proizvodnje letal. Iz modela XI, ki je dosegal največjo hitrost 75 km/h, je Bleriot razvil večji dvosedežni model z močnejšim motorjem, poimenovan XI-2, z največjo hitrostjo 106 km/h.
Leto 1909 - Prvi polet slovenskega letalca Prvi slovenski letalec je bil Edvard Rusjan, ki se je rodil v Trstu, 6.7.1886, očetu Francu, goriškemu Slovencu in mami Grazii Cabas, Furlanki iz Medeje. Oče se je iz Gorice preselil v Trst zaradi delovnih obveznosti. Takrat Slovenija še ni obstajala. Dežela je bila del avstro-ogrskega cesarstva.
Edvardov oče se je iz Trsta vrnil v Gorico in v ulici Cappella 8 odprl delavnico za izdelovanje sodov. V tej delavnici je Edvard leta 1908 iz bambusovih palic zgradil svoje prvo letalo, ki ga je hudomušno krstil »Papirnata vragolija«.
Prvi preizkus letala, 12 metrov dolgega dvokrilca z osemmetrsko širino kril, ki ga je poimenoval EDA I, je izvedel 25. novembra 1909, ko je na višini dveh metrov letel 60 metrov. Samo štiri dni kasneje, 29. novembra 1909, mu je uspel že 600 metrov dolg let. V začetku decembra 1909 je v novem poskusnem poletu dosegel višino 12 metrov. Letalski poskusi so bili opravljeni v Gorici, nad Malimi Rojcami.
Z bratom Jožetom (Pepijem), mehanikom po poklicu, sta leta 1909 izdelala letalo EDA II s tremi krili ter motorjem na zadku, ker sta želela doseči optimalno stabilnost. Polet EDE II ni uspel, letalo je bilo povsem razbito, Edvard Rusjan pa na srečo ni utrpel telesnih poškodb.
Brata Rusjan sta v prvih mesecih leta 1910 izdelala kar šest novih letal z uporabo vedno istega motorja. Delavnico sta preselila iz domačega dvorišča v lopo blizu Mirna. EDA V in EDA VII sta dobro opravila vse letalske poskuse, zato je Edvard na velikonočni ponedeljek, 28. marca 1910, pred publiko nastopil na prvi letalski prireditvi.
29. junija 1910 je bila organizirana druga letalska prireditev, na kateri sta sodelovala tudi dva pilota iz Celovca, eden je bil Slovenec Zablatnik, drugi pa Nemec Heim. Letela sta z Wrightovima letaloma. Na tem mitingu je Edvard Rusjan letel s svojim najbolj uspešnim letalom EDA VI. Poletel je 40 metrov visoko ter v širokem krogu preletel mirensko polje. Ta polet je bil do tedaj najbolje uspeli goriški Edvardov polet.
Leto 1918 - Sestrelitev »Rdečega barona« Manfreda von Richthofna Fokker Dr.I je enomotorni trokrilni lovec (prvi polet julija 1917), ki je znamenit predvsem zaradi tega, ker je bil v njem 21. aprila 1918 sestreljen popularni »Rdeči baron« Manfred von Richthofen. Nizozemec Fokker je to letalo (lovec) v Schwerinu razvijal od leta 1916. Vsega skupaj je bilo izdelanih približno 350 letal.
Leto 1919 - Prvi polet čez Atlantski ocean NC-4 je bil prvi leteči čoln, ki je preletel Atlantik med prvo svetovno vojno. Zasnoval ga je Glenn Curtiss, izdelalo pa podjetje Curtis Aeroplane and Motor Company. Skupno so bili trije NC-4, ki so pričeli leta 1919 leteti v Evropo, vendar je prvega, ki je uspešno prečkal Atlantski ocean, pilotiral A. C. Read.
Polet se je pričel 16. maja 1919 v Novi Fundlandiji v Kanadi in je po sedemnajstih urah v zraku prispel v kraj Horta na Azorskih otokih.
Leto 1919 - Prvo povsem iz kovine izdelano letalo za civilno rabo Junkers F 13 je enomotorno potniško letalo z nizko nameščenimi krili. To je bilo prvo povsem iz kovine izdelano letalo za civilno rabo in prvo letalo na svetu, ki je bilo razvito izključno za potniški letalski promet (prvi polet 25. junija 1919). Struktura iz prečnikov iz duraluminija je bila spojena z zakovicami. V ogrevani in osvetljeni zaprti kabini so bili fotelji in pleteni sedeži. Letalo je bilo lahko opremljeno tudi s plovci in smučkami.
Leto 1924 - Prvi polet okoli sveta Da bi opravili ta polet, je bilo za ameriško letalsko družbo zgrajenih skupno pet letal Douglas World Cruisers.
Teh pet letal so poimenovali: Boston Seattle New Orleans Chicago in Boston II.
Štirje izmed njih so poskusili dokončati polet, toda le dva (New Orleans in Chicago) sta uspešno zaključila načrt poletov in preletela 41.000 kilometrov v približno 175. dneh, kar je pomenilo, da sta postali prvi letali, ki sta uspeli opraviti polet okoli sveta. Na poti sta ti dve letali obiskali več kot 60 mest.
Leto 1926 - Prvi polet čez severni pol Richard Byrd, ameriški raziskovalec, je bil prvi, ki je poletel čez severni pol. Letalo z imenom Josephine Ford je vzletelo na Norveškem in pristalo pri Spitsbergih. Polet je trajal približno 16 ur. Leto 1927 - Ustanovljen aeroklub »Naša krila« Aeroklub Naša krila je bil ustanovljen 20. decembra 1927 pod pokroviteljstvom dr. Josipa Tominška. Je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, ki je najstarejši še delujoči motorni aeroklub v Sloveniji, ter drugi najstarejši na Balkanu.
Leto 1928 - Polikarpov Po-2 Polikarpov Po-2 je enomotorno večnamensko letalo, in sicer dvokrilnik iz lesa z napetimi krili, ki so ga izdelovali kot šolsko in športno letalo, lahko je bilo opremljeno tudi za škropljenje kmetijskih površin ali pa z zaprto kabino za prevoz potnikov. V začetku druge svetovne vojne (leta 1941) ga je Sovjetska zveza uporabljala tudi kot bojno in izvidniško letalo. Je najbolj proizvajan dvokrilnik na svetu.
Leto 1928 - Prvi polet čez Tihi ocean Prvo letalo, ki je opravilo polet čez Tihi ocean, je bilo Fokker FV II b - 3m NC 1985 Southern Cross. Posadko so sestavljali Avstralca Charles Ulm in Charles Kingsford Smith, kot tudi Američana, in sicer navigator Harry Lyon in radio-operater James Warner.
Polet je trajal približno 83 ur, med poletom je prečkal 11.822 kilometrov od Kalifornije do Brisbana. Polet je imel na poti postanke na Fidžiju in na Havajih.
Leto 1932 - Prvi polet ženske v Jugoslaviji in na Balkanu Slovenka Kristina Gorišek je kot prva ženska v Jugoslaviji in tudi na Balkanu prvič samostojno poletela 9. novembra 1932 na letalu fizir FN.
Rodila se je 15. decembra 1906 v Mekinjah nad Stično. Domačini so jo poznali kot Brezoviško Tinco. Leta 1930 je zasledila oglas Društva rezervnih oficirjev, naj se prijavijo dekleta, ki želijo postati letalke. Po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu se je izkazala tudi na poskusnem letu. Šolanje bodočih pilotk se je začelo spomladi 1931, a je kmalu sledila prekinitev, ker je ministrstvo prepovedalo šolanje civilistov na vojaških letalih. Nadaljevalo se je kasneje, ko je aeroklub dobil svoja letala fizir in sim 3.
Kristino je pilotiranja učil Slovenec Bogomir Jaklič, pilot lovca. Za njen uspešen prvi ženski polet je od beograjskega kluba dobila srebrno vazo s posvetilom »Naši prvi jugoslovanski aviatičarki Kristini Gorišek«, Združenje rezervnih letalcev ji je v znak spoštovanja podarilo kitajsko vazo, od ministrstva za vojsko pa je prejela medaljo za hrabrost.
Sodelovala je na številnih letalskih mitingih po Jugoslaviji. Leta 1933 se je udeležila tudi odprtja ljubljanskega letališča. Na Brnik (danes letališče Jožeta Pučnika) je priletela s civilnim letalom fizir.
Sokrajani so bili zelo ponosni na Brezoviško Tinco in kadar je letela nad domačim krajem, so ji navdušeno mahali v pozdrav. Svojo pilotsko kariero je kar hitro zaključila predvsem zato, ker se je njen mož, ki ni prenesel poletov, zelo bal zanjo. Zadnjič je poletela leta 1940. Svoj dom si je ustvarila v Angliji, kamor se je preselila dve leti po končani drugi svetovni vojni, leta 1947. V Stično je prihajala le še na počitnice. Umrla je leta 1996 v Angliji.
Leto 1934 - Tupoljev Ant-20 Maksim Gorki - v svojem času največje kopensko letalo na svetu