Rigveda (sanskrt - hvalnica, verzizpeljano iz korena - hvaliti, glej Dhātupātha 28.19. Monier-Williams jo prevaja kot »Veda poveličevanja« ali »Veda hvalnica« + - znanje) je starodavna indijska sveta zbirka hvalnic v vedskem sanskrtu, posvečenih bogovom (deve). Uvrščajo jo med štiri kanonska sveta besedila (šruti) hinduizma, poznana kot Vede.Izraz »Veda« je nekoliko dvoumen, saj se tradicionalno nanaša na besedila, povezana s samhito, kot so brahmane ali upanišade. V angleščini, in v drugih zahodnjaških jezikih, se izraz Rigveda običajno nanaša le na Rigveda samhito. V tradiciji določene šakhe besedila kot so Aitareya-Brahmana ne veljajo za »del Rigvede«, temveč jih pogosteje označujejo kot »sorodna Rigvedi«. Rigvedo cenijo hindujci po vsem svetu. Njene verze recitirajo med molitvami, verskimi funkcijami ter med drugimi posebnimi priložnostmi, zaradi česar jo štejejo med najstarejša verska besedila, ki so še vedno v uporabi.
Rigveda je eno najstarejših besedil v indoevropski jezikovni skupini. Filološki in jezikoslovni dokazi nakazujejo, da je Rigveda nastala okrog leta 1700-1100 pr. n. št. v Sapta Sindhu (deželi sedmih velikih rek), pokrajini blizu današnjega Pandžaba. Prisotna je izrazita kulturna podobnost z zgodnjo iransko Avesto, ki izvira iz časa protoindoiranskega jezika, pogosto povezanega z zgodnjo andronovsko kulturo iz 2000 pr. n. št.
Besedilo
Preživela oblika Rigvede izhaja iz železne dobe (približno 9. do 7. stoletje pr. n. št.) tako kot ostale vede, ki so se pojavile nekaj stoletij po prvih himnah. Ta izdaja vsebuje pravorečne spremembe vedskega sanskrta, kot na primer ustalitev sandhija (Oldenberg ta pojav imenuje Orthoepische Diaskeuase).
Urejeno besedilo je, kot pri ostalih vedah, prehajalo iz roda v rod v dveh različicah: Padapatha, kjer je vsaka beseda izolirana v obliki pausa in jo uporabljajo za učenje na pamet; Samhitapatha besede združuje po pravilih sandhija (postopek je opisan v Pratisakhji), besedilo pa uporabljajo za recitacijo.
Padapatha ter Pratisakhya utrdita točnost in pomen besedila. Urejeno besedilo pa se je ohranilo več kot tisočletje v neokrnjeni obliki le s pomočjo ustnega izročila. Rigvedo so verjetno zapisali šele v obdobju gupta (4. do 6. stoletje n. št.). Najstarejši ohranjeni rokopisi izvirajo iz enajstega stoletja.
Izvirno besedilo (»izvirno« ker se trudi povrniti himne nazaj v obliko, ki so jo zapisali rišiji), rekonstruirano na podlagi metrike, se slogovno nahaja nekje med Padapatho in Samhitapatho, vendar je bližje slednji.
Urejenost
Besedilo je razdeljeno na deset knjig, imenovanih mandale; knjige so različne starosti in dolžine. »Družinske knjige«: mandale 2-7 so najkrajše in najstarejši del Rigvede. Urejene so po dolžini ter obsegajo 38 % celotnega besedila. Osma in deveta mandala sta sestavljeni iz hvalnic različnih starosti ter obsegata 15 % in 9 % Rigvede. Prva in deseta mandala sta najmlajši in najdaljši knjigi—obsegata 37 % Rigvede.
Vsaka mandala je sestavljena iz himn, ki se imenujejo (»slavospev«) in so namenjene raznim žrtvenim obredom. so še naprej razdeljene na posamezne stance, imenovane (»hvalnica«), ki se še naprej delijo na verze ( -- »stopalo«). Vedske metrike, ki se največkrat pojavljajo v ṛcah, so džagati (pada je sestavljena iz 12 zlogov), trištubh (11 zlogov), viradž (10 zlogov), gajatri ali anuštubh (8 zlogov).
Zaradi pedagoške prikladnosti je vsaka mandala umetno razdeljena na približno enake enote več sūkt, imenovane (»recitacija«), kar sodobni založniki pogosto izpustijo. Spet druga shema celotno besedilo desetih mandal razdeli na (»osem«), (»poglavje«) in (»razred«). Nekateri založniki objavijo obe klasifikaciji v eni sami izdaji.
Najbolj pogost sistem številčenja je po knjigi, himni in stanci (ter padi a, b, c ..., če je potrebno). Na primer, prva pada je
1.1.1a »Agnija, visokega svečenika, častim«
zadnja pada pa je
10.191.4d »za tvojo bit v dobri družbi«
Revizije
Preživeli sta dve glavni šakhi (»veji« oz. šoli ali reviziji), in , ki sta v bistvu identični.
Revizija vsebuje 1017 običajnih hvalnic ter dodatek 11 slavospevov,Mantre »khila« hvalnic so se imenovale khailika in ne (Khila pomeni poseben »del« Rigvede, ločen od običajnih hvalnic; vse običajne himne sestavljajo akhilo ali »celoto« v reviziji , čeprav imajo himne khila posvečene vloge v starodavnih obredih). ki so dandanes običajno vključeni v osmo mandalo (kot 8.49–8.59). Celotna revizija tako znaša 1028 hvalnic.Hermann Grassmann je himne oštevilčil od 1 do 1028 in na konec dodal . V Griffithovem prevodu se teh 11 nahaja na koncu osme mandale, po 8.92 revizija, med običajnimi hvalnicami, vsebuje 8 himen, kar skupaj znaša 1025 običajnih himen .cf. Predgovor poglavja Khila avtorja C. G. Kāshikar, v Volume-5 iz Pune Edition of RV. Vrh tega ima revizija svoj dodatek 98 himen, imenovanih Khilani. Aitareja-Brahmana in Kaušitaka-Brahmana sta povezani z revizijami ter .
Vseh 1028 himen Rigvede iz Aufrechtove izdaje (1877) vsebuje 10522 ali 39831 pad. Šatapatha Brahmana navaja, da se v Rigvedi nahaja 432000 zlogov,432000 zlogov je enako 40 krat 10800 -- število opek v uttaravediju: število motivirajo numerološka načela, zato ne temelji na dejanskemu številu zlogov. medtem ko ima metrično besedilo van Nootena in Hollanda (1994) 395563 zlogov (ali povprečno 9,93 zlogov na pado). Zaradi težav s sandhijem štetje zlogov ni enostavno opravilo.
Rišiji
Tradicija vsako Rigvedo pripisuje enemu rišiju (skladatelj / sestavljalec).V nekaj primerih je navedenih več rišijev, kar namiguje na negotovost. Večina ima samo enega avtorja. »Družinske knjige« (2-7) se imenujejo tako, ker je himne v knjigi prispevalo več članov iste družine. Obstaja deset glavnih družin rišijev, ki so skupaj prispevali več kot 95 % Rigvede. Vsaka je povezana z himno posamezne družine; je posebna strogo oblikovana , ki se jo uporablja za žrtvovanje živali v soma obredu.
Družina Āprī ṚcaTalageri (2000), str. 33 Angiras I.142 3619 (posebej mandala 6) Kanva I.13 1315 (posebej mandala 8) Vasištha VII.2 1276 (mandala 7) Višvamitra III.4 983 (mandala 3) Atri V.5 885 (mandala 5) Bhrgu X.110 473 Kašjapa IX.5 415 (del mandale 9) Grtsamada II.3 401 (mandala 2) Agastya I.188 316 Bharata X.70 170
Vsebina
thumb|300px|Rigveda (padapatha), rokopis v pisavi devanagari, zgodnje 19. stoletje. Po pisarskem blagoslovu (»śrīgaṇéśāyanamaḥ ,, Aum(3) ,,«), se prvi verz začne z otvoritvenimi besedami iz RV.1.1.1 (agniṃ , iḷe , puraḥ-hitaṃ , yajñasya , devaṃ , ṛtvijaṃ). Vedski naglas označujejo spodnji in zgornji rdeči poudarki. Rigvedske himne so posvečene raznim božanstvom izmed katerih so glavna: Indra, herojski bog, ki je pokončal svojega sovražnika Vrtro; Agni, žrtveni ogenj; Soma, sveti napoj ali rastlina iz katere je narejen. Drugi izraziti bogovi so še Mitra-Varuna in Ušas (jutranja zarja). V besedilih se pojavljajo tudi himne božanstvom kot so Savitr, Višnu, Rudra, Pušan, Brihaspati, Brahmanaspati, pa tudi pobožanstveni naravni pojavi: Djaus Pita (nebo), Prithivi (zemlja), Surja (sonce), Vaju (veter), Ap (vode), Pardžanja (dež), Vac (beseda), mnoge reke (še posebej Sapta Sindhu in Sarasvati). Ašvini, Maruti, Aditji, Rbhui in Višvadeve so skupine božanstev, ki se tudi nahajajo v Rigvedi.
Himne omenjajo tudi razna manj pomembna božanstva, osebe, ideje, pojave in predmete ter se bežno sklicujejo na verjetne zgodovinske dogodke, še posebej bitke med zgodnjimi vedskimi ljudstvi (znanimi kot vedski arijci) in njihovimi sovražniki, Dasa.
mandalo 1 sestavlja 191 himen. Himna 1.1 je naslovljena na Agnija, njegovo ime pa je prva beseda Rigvede. Preostale hvalnice se večinoma nanašajo na Agnija in Indro. Himne od 1154 do 1156 so naslovljene na Višnuja. mandala 2 vsebuje 43 himen, večinoma posvečenih Agniju in Indri. Njen avtor je pretežno riši . mandalo 3 sestavlja 62 himen, večinoma posvečenih Agniju in Indri. Verz 3.62.10 je za hinduizem izjemno pomemben, saj je znan kot Gajatri mantra. Večji del besedila je napisal . mandalo 4 sestavlja 58 hvalnic; večinoma so posvečene Agniju in Indri. Avtor te knjige je . mandala 5 vsebuje 87 hvalnic; večinoma so posvečene Agniju in Indri, Višvadevam, Marutijem, Mitri-Varuni ter Asvinom. Dve himni sta posvečeni Ušasu in Savitrju. Večino besedil te knjige je sestavila družina . mandalo 6 sestavlja 75 himen, večinoma posvečenih Agniju in Indri. Avtorji te knjige so člani družine , rišija Angirasa. mandala 7 vsebuje 104 hvalnic, posvečenih Agniju, Indri, Višvadevam, Marutijem, Mitri-Varuni, Asvinom, Ušam, Indri-Varuni, Varuni, Vaju, Sarasvati, Višnuju in drugim. Avtor večine hvalnic je . mandalo 8 sestavlja 103 himen, posvečenih raznim bogovom. Himne (8.49-8.59) so apokrifne. Večino besedila je napisala družina . mandalo 9 sestavlja 114 hvalnic, v celoti posvečenih Soma Pavamani, svetemu napoju vedske religije. mandala 10 je sestavljena iz 191 himen, posvečenih Agniju in drugim bogovom. Vsebuje Nadistuti sukto, ki poveličuje reke ter je pomembna za rekonstrukcijo geografije vedske civilizacije, in Puruša sukto, ki je pomembna v hindujski tradiciji. V knjigi se nahaja tudi Nasadija sukta (10129), ki se ukvarja s stvarjenjem. Cenijo jo predvsem v zahodni Indiji.
Datiranje in zgodovinski okvir thumb|320px|Geografija Rigvede z rigvedskimi rekami; prikazana sta tudi obsega kultur Svat in Pokopališče H.