Vezaj ( - ) je najkrajše vezalno črtično ločilo (v primerjavi s pomišljajem ( – ) krajša črtica), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je stičen (stični vezaj), včasih pa tudi nestičen (nestični vezaj).
Skladenjska/oblikoslovna raba
Stični vezaj
Stični vezaj (brez presledka z leve in z desne) pišemo: med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z besedico in ipd.: Avstro-Ogrska, črno-beli film, slovensko-švedski slovar, rumeno-rdeča zastava, v Breznik-Ramovšu; Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen (ha-ha-ha ali hahaha ali ha ha ha). med sestavinami zloženk, nastalih iz podrednih zvez, če je prvi del števka oziroma več števk (20-letnica, 30-odstoten) ali črka oziroma več črk (A-vitamin, C-dur, TV-sprejemnik); zastarelo med sestavinami nekaterih zloženk z imenovalniško prvo sestavino (Slovenija-vino) – danes take zloženke pišemo skupaj (Slovenijavino); na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljanke tipa pet- in šestkratni znesek, strepto- in stafilokoki (značilno zlasti za strokovno pisanje); med števčno/številčno osnovo in končajem: a-jevska sklanjatev, 30-a leta; med kratico, pisano z veliki črkami, in končnico (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi: TAM-a, pri NOB-ju; za naveznim členkom le pred kazalniškim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom: le-ta, le-tak; v tujih citatnih imenih: rendez-vous; v filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop: biti-tu-in-zdaj.
Nestični vezaj
med deloma dvojnega imena, kjer se (vedno) obe enoti pregibata: Šmarje - Sap, Hrastje - Mota; med osebnim imenom in vzdevkom (Josip Murn - Aleksandrov, Karel Destovnik - Kajuh, Boštjan Gorenc - Pižama) oziroma med prvotnim in prevzetim priimkom (Zofka Kveder - Jelovšek).
V novejšem času se pri priimkih vezaj opušča. Vezaja ne pišemo v primerih, ko je en del prilastek (Ljubljana Šiška, ptica pevka). Pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke, ne pišemo vezaja (Karel Veliki, Ivan Brez zemlje).
Neskladenjska/neoblikoslovna raba
Neskladenjsko/neoblikoslovno vezaj rabimo: za ločevanje zlogov: li-pa, po-ti-ca; za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pra-), končnic (-a, -e), priponskih obrazil (-ost, -oča), medpon (-o-), vpon (-k- pri tikati) ...; za zaznamovanje končajev: rima na -ast; za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov (12 350,-- EUR).
Viri
Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 47–48. J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 40–41.
Kategorija:Ločila