København ([kébənháu̯n], ; v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen; zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna. Je gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka Zelandija (Sjalland), sedež parlamenta, monarhije in vlade. Je največje oziroma ob Stockholmu eno od dveh največjih mest v Skandinaviji. Imenujejo ga tudi 'severni Pariz'.
Mesto je na otokih Zelandija in Amager, ločeno od Malmöja na Švedskem s prelivom Øresund. Øresundski most povezuje obe mesti po železnici in cesti.
København je bil prvotno vikinška ribiška vas, ustanovljena v 10. stoletju v bližini današnjega Gammel Stranda. Na začetku 15. stoletja postal glavno mesto Danske. Na začetku 17. stoletja je s svojimi institucijami, obrambo in oboroženimi silami utrdil svoj položaj regionalnega središča moči. V času renesanse je mesto služilo kot de facto prestolnica Kalmarske unije, ki je bilo sedež monarhije, ki je vladala večini današnje skandinavske regije v personalni uniji s Švedsko in Norveško, ki ji je vladal danski monarh, ki je bil vodja države. Mesto je cvetelo kot kulturno in gospodarsko središče Skandinavije pod zvezo več kot 120 let, od 15. stoletja do začetka 16. stoletja, ko je bila unija razpuščena, Švedska pa je z uporom zapustila unijo. Po izbruhu kuge in požaru v 18. stoletju je mesto doživelo obdobje ponovnega razvoja. To je vključevalo gradnjo prestižnega okrožja Frederiksstaden in ustanovitev kulturnih ustanov, kot sta Kraljevo dansko gledališče in Kraljeva danska akademija lepih umetnosti. Po nadaljnjih katastrofah v zgodnjem 19. stoletju, ko je Horatio Nelson napadel dansko-norveško floto in bombardiral mesto, je obnova med dansko zlato dobo prinesla neoklasicistični videz arhitekture Københavna. Kasneje, po drugi svetovni vojni, je načrt Finger spodbudil razvoj stanovanj in podjetij ob petih progah mestne železnice, ki segajo iz središča mesta.
Od začetka 21. stoletja je København doživel močan urbani in kulturni razvoj, ki so ga omogočile naložbe v njegove institucije in infrastrukturo. Mesto je kulturno, gospodarsko in vladno središče Danske; je eno večjih finančnih središč severne Evrope s københavnsko borzo. Gospodarstvo Københavna je doživelo hiter razvoj v storitvenem sektorju, zlasti s pobudami na področju informacijske tehnologije, farmacevtskih izdelkov in čiste tehnologije. Od dokončanja Øresundskega mostu se København vedno bolj povezuje s švedsko provinco Skanija in njenim največjim mestom Malmö, ki tvori regijo Øresund. S številnimi mostovi, ki povezujejo različna okrožja, mestno pokrajino zaznamujejo parki, promenade in obale. Znamenitosti Københavna, kot so vrtovi Tivoli, kip Mala morska deklica, palača Amalienborg in palača Kristijansborg, grad Rosenborg, Friderikova cerkev, Børsen in številni muzeji, restavracije in nočni klubi, so pomembne turistične atrakcije.
København je dom Univerze v Københavnu, Tehnične univerze na Danskem, Poslovne šole v Københavnu in Univerze za IT. Univerza v Københavnu, ustanovljena leta 1479, je najstarejša univerza na Danskem. København je dom nogometnih klubov F.C. København in Brøndby IF. Letni maraton v je bil ustanovljen leta 1980. København je eno najbolj kolesarjem prijaznih mest na svetu.
Movia je javno javno prevozno podjetje, ki oskrbuje celotno vzhodno Dansko, razen Bornholma. Københavnska podzemna železnica, ki je bila uvedena leta 2002, služi središču Københavna. Poleg tega S-train, Lokaltog (zasebna železnica) in omrežje Coast Line služijo in povezujejo osrednji København z odročnimi okrožji. Letališče Kastrup v Københavnu, ki mesečno sprejme približno 2,5 milijona potnikov, je najbolj prometno letališče v nordijskih državah.
Etimologija Ime København odraža njegov izvor iz pristaniškega kraja in kraja trgovanja. Zgodovinske različice so Kobmannahavn/Kjobmandehavn (srednjeveško starodansko Kopmannahafn, kar pomeni 'trgovsko pristanišče'. Tako so mesto imenovali že v rimskih časih – Portus Mercatorum. Prvotno poimenovanje v stari norveščini, iz katere izhaja danščina, je bilo [ˈkɔupˌmɑnːɑˌhɔvn] (prim. moderno islandsko Kaupmannahöfn [ˈkʰœipˌmanːaˌhœpn̥], fersko Keypmannahavn). V času, ko so govorili staro danščino, se je glavno mesto imenovalo , sedanje ime pa je rezultat poznejših glasovnih premen.
Latinsko ime mesta je Hafnia.
Zgodovina
Zgodnja zgodovina Čeprav so najzgodnejši zgodovinski zapisi o Københavnu s konca 12. stoletja, so nedavne arheološke najdbe v povezavi z deli na mestnem železniškem sistemu razkrile ostanke velikega trgovskega dvorca v bližini današnjega Kongens Nytorv iz ok. leta 1020. Izkopavanja v Pilestræde so privedla tudi do odkritja vodnjaka iz poznega 12. stoletja. Ostanke starodavne cerkve z grobovi iz 11. stoletja so izkopali blizu mesta, kjer se Strøget sreča z Rådhuspladsen.
Te najdbe kažejo, da sega København kot mesto vsaj v 11. stoletje. Znatna odkritja orodij iz kremena na tem območju dokazujejo obstoj človeških naselbin iz kamene dobe. Številni zgodovinarji menijo, da mesto izvira iz pozne vikinške dobe in da ga je verjetno ustanovil Sven I. Vilobradi.
Zdi se, da so naravno pristanišče in dobre zaloge sleda privabljali ribiče in trgovce na to območje sezonsko od 11. stoletja in še bolj trajno v 13. stoletju. Prva bivališča so bila verjetno osredotočena na Gammel Strand (dobesedno 'stara obala') v 11. stoletju ali celo prej.
Najzgodnejša pisna omemba mesta je bila v 12. stoletju, ko ga je Saxo Grammaticus v Gesta Danorum omenil kot Portus Mercatorum, kar pomeni 'pristanišče trgovcev' ali v danščini tistega časa .Skaarup; Jensen (2002), pp. 14–15 Tradicionalno je bila ustanovitev Københavna datirana na gradnjo skromne trdnjave škofa Absalona na otočku Slotsholmen leta 1167, kjer danes stoji palača Kristijansborg. Gradnja trdnjave je bila odgovor na napade vendskih piratov, ki so pestili obalo v 12. stoletju. Obrambno obzidje in jarki so bili dokončani in do leta 1177 je bila zgrajena cerkev sv. Klemena. Napadi Vendov so se nadaljevali in potem ko so prvotno trdnjavo sčasoma uničili roparji, so jo otočani nadomestili z gradom København.
Srednji vek Leta 1186 pismo papeža Urbana III. navaja, da je kralj Valdemar I. grad Hafn (København) in njegova okoliška ozemlja, vključno z mestom Hafn, podelil Absalonu, škofu Roskildeja 1158–1191 in nadškofu Lunda 1177–1201. Po Absalonovi smrti naj bi premoženje prešlo v last škofije Roskilde. Okoli leta 1200 je bila cerkev Naše Gospe zgrajena na višjem delu severovzhodno od mesta, ki se je začelo razvijati okoli nje.
Ko je mesto postalo pomembnejše, ga je večkrat napadla Hanzeatska zveza in leta 1368 uspešno vdrla med drugo dansko-hanzeatsko vojno. Ko je ribiška industrija v Københavnu uspevala, zlasti v trgovini s sledom, se je mesto začelo širiti severno od Slotsholmena. Leta 1254 je dobilo listino kot mesto pod škofom Jakobom Erlandsenom, ki si je pridobil podporo lokalnih ribiških trgovcev proti kralju, tako da jim je podelil posebne privilegije. Sredi 1330-ih je bila objavljena prva zemljiška ocena mesta.
Kraljica Margareta I. Danska (1353–1412), ki je s poroko z norveškim kraljem Håkanom VI. Magnussonom (1343–1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila Kalmarsko unijo med Dansko, Norveško in Švedsko.. Približno leta 1416 je København postal prestolnica Danske, ko je Erik Pomorjanski preselil svoj sedež na grad København. Univerzo v Københavnu je 1. junija 1479 slovesno odprl kralj Kristijan I. po odobritvi papeža Siksta IV. Zaradi tega je najstarejša univerza na Danskem in ena najstarejših v Evropi. Prvotno pod nadzorom katoliške cerkve je bila vloga univerze v družbi prisiljena spremeniti med reformacijo na Danskem v poznih 1530-ih.
16. in 17. stoletje
V sporih pred reformacijo leta 1536 so mesto, ki je bilo zvesto Kristjanu II., ki je bil katoličan, leta 1523 uspešno oblegale sile Friderika I., ki je podpiral luteranstvo. Obramba Københavna je bila okrepljena z nizom stolpov vzdolž mestnega obzidja. Po daljšem obleganju od julija 1535 do julija 1536, med katerim je mesto podpiralo zavezništvo Kristijana II. z Malmöjem in Lübeckom, je bilo končno prisiljeno kapitulirati pred Kristijanom III. V drugi polovici stoletja je mesto napredovalo zaradi povečane trgovine po Baltiku, ki jo je podpiral nizozemski ladijski promet. Christoffer Valkendorff, državnik visokega ranga, je branil interese mesta in prispeval k njegovemu razvoju. Tudi Nizozemska je postala predvsem protestantska, tako kot severne nemške države.
Med vladavino Kristijana IV. med letoma 1588 in 1648 je København dramatično rasel kot mesto. Na njegovo pobudo sta bili v začetku 17. stoletja na Slotsholmenu dokončani dve pomembni zgradbi: Tøjhus Arsenal in Børsen, borza. Za spodbujanje mednarodne trgovine je bila leta 1616 ustanovljena Vzhodnoindijska družba. Vzhodno od mesta je kralj po navdihu nizozemskega načrtovanja razvil okrožje Christianshavn s kanali in obzidjem. Sprva je bilo mišljeno kot utrjeno trgovsko središče, vendar je nazadnje postalo del Københavna. Kristijan IV. je tudi sponzoriral vrsto ambicioznih gradbenih projektov, kot so grad Rosenborg, stolp Rundetaarn, deli gradu Christiansborg, Børsen (borza) ter mestnih predelov, kot sta Nyboder in Christianshavn. V letih 1658–1659 je mesto zdržalo obleganje Švedov pod Karlom X. Gustavom in uspešno odbilo velik napad.
Do leta 1661 je København uveljavil svoj položaj glavnega mesta Danske in Norveške. Tam so bile vse pomembnejše ustanove, ladjevje in večina vojske. Obramba je bila dodatno okrepljena z dokončanjem Citadele leta 1664 in razširitvijo Christianshavns Volda z njegovimi bastijoni leta 1692, kar je vodilo do oblikovanja nove baze za floto v Nyholmu.
18. stoletje
København je leta 1711 zaradi kuge izgubil okoli 22.000 od svojih 65.000 prebivalcev. Mesto sta prizadela tudi dva velika požara, ki sta uničila velik del infrastrukture. Københavnski požar leta 1728 je bil največji v zgodovini Københavna. Začelo se je 20. oktobra zvečer in gorelo do jutra 23. oktobra ter uničilo približno 28 % mesta, okoli 20 % prebivalstva pa je ostalo brez strehe nad glavo. Nič manj kot 47 % srednjeveškega dela mesta je bilo popolnoma izgubljenega. Poleg požara leta 1795 je to glavni razlog, da je v sodobnem mestu mogoče najti le malo sledi starega mesta.Raabyemagle, p. 16.
Sledila je obsežna obnova. Leta 1733 so se začela dela na kraljevi rezidenci palače Kristijansborg, ki je bila dokončana leta 1745. Leta 1749 se je začel razvoj prestižnega okrožja Frederiksstaden. Njeno središče je zasnoval Nicolai Eigtved v rokokojskem slogu in je vseboval dvorce, ki zdaj tvorijo palačo Amalienborg. Izvedene so bile večje razširitve pomorske baze Holmen, medtem ko je bil kulturni pomen mesta okrepljen s Kraljevim gledališčem in Kraljevo akademijo lepih umetnosti.
V drugi polovici 18. stoletja je Københavnu koristila nevtralnost Danske med vojnami med glavnimi evropskimi silami, kar mu je omogočilo pomembno vlogo v trgovini med državami okoli Baltskega morja. Potem ko je Christiansborg leta 1794 uničil požar in je še en požar povzročil resno škodo mestu leta 1795, so se začela dela na klasični københavnski znamenitosti Højbro Plads, medtem ko sta se Nytorv in Gammel Torv združila.
19. stoletje 2. aprila 1801 je britanska flota pod poveljstvom admirala sira Hyda Parkerja napadla in premagala nevtralno dansko-norveško floto, zasidrano v bližini Københavna. Viceadmiral Horatio Nelson je vodil glavni napad. Znano je, da ni upošteval Parkerjevega ukaza o umiku in uničil veliko dansko-norveških ladij, preden je bilo dogovorjeno premirje. København pogosto velja za Nelsonovo najtežjo bitko, ki je presegla celo težke boje pri Trafalgarju. Med to bitko naj bi lord Nelson »postavil teleskop na slepo oko«, da ne bi videl signala admirala Parkerja za prenehanje ognja.