Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Seznam je nepopoln, zato prosimo, da ga izpopolnite.
Simboli oznaka ime beri kot pomen zgled= enakost je enako kot če je x = y, x in y predstavljata isto vrednost ali stvar 2 + 2 = 4≠ neenakost ni enako;ni enako kotx ≠ y pomeni, da x in y ne predstavljata iste stvari ali vrednosti.(Oznaki !=, /= ali <> se uporabljata v glavnem v programskih jezikih, kjer ima prednost način tipkanja in uporaba ASCII znakov.) =2 + 2 ≠ 5≡ definicija je definirano kot če je x ≡ y, je x definiran kot drugo ime za y (a+b)2≡a2+2ab+b2≈ približna enakost približno enako kot če je x ≈ y, potem sta x in y skoraj enaka √2 ≈ 1,41≠ neenakost ni enako z če je x ≠ y, x in y ne predstavljata iste vrednosti ali stvari 1 + 1 ≠ 3<stroga neenakost je manjše kot če je x < y, je x manjši kot y. 4 < 5> je večji kot če je x > y, je x večji kot y 3 > 2≪ je mnogo manjši kot če je x ≪ y, je x mnogo manjši kot y. 1 ≪ 999999999≫ je mnogo večji kot če je x ≫ y, je x mnogo večji kot y. 88979808 ≫ 0.001≤neenakost je manjše ali enako kot če je x ≤ y, je x manjši ali enak y. 5 ≤ 6 in 5 ≤ 5≥ je večje ali enako kot če je x ≥ y, je x večji ali enak y 2 ≥ 1 in 2 ≥ 2∝ sorazmernost je sorazmeren z če je x ∝ y potem je y=kx za poljubno konstanto k če je y = 4x potem je y ∝ x in x ∝ y+ seštevanje plus x + y je vsota x in y. 2 + 3 = 5- odštevanje minus x - y je odštevanje y od x 5 - 3 = 2×množenjekrat x × y je množenje x z y 4 × 5 = 20· x·y je množenje x z y 4·5 = 20÷deljenjedeljeno zx÷y ali x/y je deljenje x z y 20 ÷ 4 = 5 in 20/4 = 5/ 20/4=5± plus-minus plus ali minus x ± y pomeni oboje x+y in x-y enačba 3±√9 ima dve rešitvi 0 in 6.∓ minus-plus minus ali plus 4±(3∓5) pomeni oboje 4+(3-5) in 4-(3+5) 6∓(1±3)=2 ali 4√ kvadratni koren kvadratni koren √x je število katerega kvadrat je x √4=2 ali -2∑ seštevanje vsota števil … od … do … za, sigma je isto kot x<sub>1</sb>+x2+x3+xk ∏ množenje zmnožek števil … od … do … za je isto kot x1×x2×x3×xk =1×2×3×4×5=120! fakulteta fakulteta n! Je zmnožek 1×2×3...×n 5!=1×2×3×4×5=120⇒ implikacija obsega A⇒B pomeni, da takrat, ko je A resničen, mora biti tudi B resničen, toda, če je A neresničen, je B neznan x=3⇒x2=9, toda x2=9⇒x=3 je napačno, ker je x lahko tudi -3.⇔ ekvivalenca če in samo, če če je A resničen in B je resničen in, če je A napačen, je tudi B napačen x=y+1⇔x-1=y|…| absolutna vrednost absolutna vrednost |x| je razdalja na realni premici (ali na kompleksni ravnini) med x in nič |5|=5 in |-5|=5|| vzporednost je vzporedno z če je A||B, potem sta A in B vzporedna ⊥ pravokotnost je pravokoten na če je A⊥B potem je A pravokoten na B ≅ skladnost je skladen z če je A≅B potem je oblika A skladna z obliko B (imata enako mersko enoto) φ zlati rez zlati rez zlati rez je iracionalno število enako (1+√5)÷2 ali približno 1,6180339887. ∞ neskončnost neskončnost ∞ je število, ki je večje kot katerokoli realno število ∈član množice je element iz a∈S pomeni, da je a is element množice S 3,5∈ℝ, 1∈ℕ, 1+i∈ℂ∉ ni element iz a∉S pomeni, da a ni element množice S 2,1∉ℕ, 1+i∉ℝ{,} oklepaji za množico je član množice {a,b,c} je množica a, b in c ℕ={1,2,3,4,5}ℕ naravna števila N ℕ označuje množico naravnih števil(1,2,3,4,5...)ℤ cela števila Z ℤ označuje množico celih števil (-3,-2,-1,0,1,2,3...) ℚ racionalna števila Q ℚ označuje množico racionalnih števil (to so števila, ki jih lahko pišemo kot ulomek a/b kjer je a∈ℤ, b∈ℕ) 8,323∈ℚ, 7∈ℚ, π∉ℚℝ realna števila R ℝ označuje množico realnih števil π∈ℝ, 7∈ℝ, √(-1)∉ℝℂ kompleksna števila C ℂ označuje množico kompleksnih števil √(-1)∈ℂx̄ srednja vrednost črtica zgoraj x̄ je srednja vrednost (povprečje) za xi če je x={1,2,3}, potem je x̄=2x̄ kompleksna konjugiranost kompleksno konjugirano število za x če je x=a + bi, potem je x̄=a – bi, kjer je i=√(-1) x=-4 + 5,3i, x̄=-4 – 5,3i tenzorski produkttenzorski produkt tenzorjev pomeni tenzorski produkt tenzorjev V in U {1, 2, 3, 4} {1, 1, 2} = , {1, 2, 3, 4}, normanorma || x || pomeni normo elementa x v normiranem vektorskem prostoru || x + y || ≤ || x || + || y || vzporednostvzporeden z x||y pomeni, da je x vzporeden z y če je l || m in m ⊥ n potem je l ⊥ n kardinalnostkardinalnost množice pomeni kardinalnost množice X število alefalef pomeni kardinalnost množice X |ℕ| = ℵ0, ki ga beremo kot alef nič število betbet ℶα predstavlja neskončno kardinalnost (podobno ℵ, toda ℶ obvezno ne indeksira vseh števil na način, kot ℵ ) kardinalnost kontinuumakardinalnost kontinuuma, kardinalnost realnih številkardinalnost števil se označuje z ali z oznako ∃ n ∈ ℕ: n is even fakultetafakultetan! pomeni zmnožek 1 × 2 × ... × n4! = 1 × 2 × 3 × 4 = 24 negacijaniTrditev !A je pravilna samo, če in samo, če je A napačen.(Simbol ! se v glavnem uporablja v računalništvu. V matematičnih besedilih se več uporablja oznaka ¬A.)!(!A) ⇔ A x ≠ y ⇔ !(x = y) normalna podgrupaje normalna podgrupa zaN G pomeni, da je N normalna podgrupa grupe G.Z(G) G idealje ideal za I R pomeni, da je I ideal kolobarja R(2) Z antizdružitev je antizdružitev zaR S pomeni antizdružitev za relaciji R in S v n-terko R za katero ni n-terke v S, ki je enaka z njihovimi skupnimi imeniR S = R - R S polneposredni produkt je polneposredni produkt zaN ⋊ H je polneposredni produkt N (normalna podgrupa) in H (podgrupa). Ko je G = N H pravimo, da je G razcepljen nad N.( lahko pišemo tudi obratno kot , ali kot × polzdružitev je polzdružitev zaN ⋊ H je polneposredni produkt N (normalna podgrupa) in H (podgrupa). Ko je G = N H pravimo, da je G razcepljen nad N.( lahko zapišemo tudi na drugi način kot , ali kot ×.)R S = a1,..,an(R S) naravna združitev je naravna združitev zaR ⋈ S je naravna združitev relacij R in S, množica vseh kombinacij n-teric iz R in S, ki so enake v svojih skupnih imenih atributov ¬ negacija netrditev !A je resnična samo, če in samo, če je A neresničen.Simbol ! se v glavnem uporablja v računalništvu. V matematičnih besedilih se ga izogibamo. Tam uporabljamo oznako ¬A.!(!A) ⇔ A x ≠ y ⇔ !(x = y) konjunkcija in (najmanjše)Trditev A ∧ B je resnična, če sta A in B resnična, sicer je napačna. Za funkciji A(x) in B(x), se uporablja A(x) ∧ B(x) v pomenu za min(A(x), B(x))n < 4 ∧ n >2 ⇔ n = 3, ko je n naravno število disjunkcija ali (največje)The statement A ∨ B is true if A or B (or both) are true; if both are false, the statement is false. For functions A(x) and B(x), A(x) ∨ B(x) is used to mean max(A(x), B(x))n ≥ 4 ∨ n ≤ 2 ⇔ n ≠ 3, ko je n naravno število univerzalni kvantifikatorza vse∀ x: P(x) je P(x) za vsak x∀ n ∈ : n2 ≥ n∃eksistenčni kvantifikatorobstoja∃ x: P(x) pomeni, da obstoja najmanj en takšen x, da je P(x) resničen∃ n ∈ : n je paren kvantifikator edinstvenostiobstoja natančno en ∃! x: P(x) pomeni, da obstoja samo en takšen x, da je P(x) resničen∃! n ∈ : n + 5 = 2n skladnostje skladen z △ABC △DEF pomeni, da je trikotnik ABC skladen (ima iste mere) s trikotnikom DEF relacija skladnostije skladen po modulua ≡ b (mod n) pomeni a − b je deljiv z n5 ≡ 2 (mod 3){ , } oklepaj množicemnožica elementov …., ki{a,b,c} pomeni množico, ki je sestavljena iz a, b, in c = { 1, 2, 3, …}{ } prazna množicaprazna množica pomeni množico, ki nima elementov, { } pomeni isto{n ∈ : 1 < n2 < 4} = ∈ elementje elementni elementa ∈ S pomeni, da je a element množice S. a S pomeni, da a ni element množice S(1/2)−1 ∈ 2−1 ⊆⊂ podmnožica je podmnožica (podmnožica) A ⊆ B pomeni, da je vsak element iz A tudi element iz množice B.(lastna podmnožica) A ⊂ B pomeni A ⊆ B, toda A ≠ B. (Nekateri avtorji uporabljajo oznako ⊂ na enak način kot ⊆.)(A ∩ B) ⊆ A ⊂ ⊂ ⊇⊃ nadmnožica je nadmnožica A ⊇ B pomeni, da je vsak element iz B tudi element iz A.A ⊃ B pomeni A ⊇ B, toda A ≠ B. (Nekateri avtorji uporabljajo oznako ⊃ na enak način kot ⊇.)(A ∪ B) ⊇ B ⊃ ∪ unija unijaA ∪ B pomeni množico elementov, ki so v A, ali v B ali obeh.A ⊆ B ⇔ (A ∪ B) = B∩ presek presekA ∩ B pomeni množico elementov, ki vsebuje vse elemente, ki so v A, in tiste, ki jih ima skupaj z B{x ∈ : x2 = 1} ∩ = {1} komplement minus;brezA B pomeni množico, ki , ki vsebuje vse tiste elemente iz A, ki niso v B. (oznako − lahko uporabimo za določanje teoretskega komplementa kot je opisano zgoraj – pri odštevanju.){1,2,3,4} {3,4,5,6} = {1,2} kompozicija kompozicija zf∘g je takšna funkcija, da velja (f∘g)(x) = f(g(x))če je f(x) = 2x, in g(x) = x + 3, potem je (f∘g)(x) = 2(x + 3)⌊…⌋ spodnji celi del največje celo število⌊x⌋ pomeni najmanjše celo število števila x, to pa je največje celo število, ki je manjše ali enako kot x.(To lahko pišemo tudi kot [x], floor(x) ali int(x).)⌊4⌋ = 4, ⌊2,1⌋ = 2, ⌊2,9⌋ = 2, ⌊−2,6⌋ = −3⌈…⌉ zgornji celi delnajmanjše celo število⌈x⌉ pomeni najmanjše celo število števila x, kar je najmanjše celo število, ki je večje ali enako kot x.(To lahko pišemo tudi kot ceil(x) ali ceiling(x).)⌈4⌉ = 4, ⌈2,1⌉ = 3, ⌈2,9⌉ = 3, ⌈−2,6⌉ = −2⌊…⌉ najbližje celo število najbližje celo število⌊x⌉ pomeni celo število, ki je najbližje številu x.(To lahko pišemo tudi kot [x], ||x||, nint(x) ali Round(x).) ⌊2⌉ = 2, ⌊2,6⌉ = 3, ⌊-3,4⌉ = -3, ⌊4,49⌉ = 4[ : ] stopnja razširitve obsega stopnja[K : F] pomeni stopnjo razširitve K : F [ℚ(√2) : ℚ] = 2[ℂ : ℝ] = 2[ℝ : ℚ] = ∞[ ][ , ][ , , ] ekvivalenčni razred je ekvivalenčni razred za[a] pomeni ekvivalenčni razred za a, to je {x : x ~ a}, kjer je ~ ekvivalenčna relacija.[a]R pomeni isto, toda z R kot ekvivalenčno relacijo Naj bo a ~ b resnično samo, če in samo, če je a ≡ b (mod 5), potem velja tudi = {…, −8, −3, 2, 7, …}[ ][ , ][ , , ] funkcija najbližje cele vrednostinajbližja cela vrednost [x] pomeni spodnje celo število x, to je največje celo število, ki je enako ali manjše od x.(To lahko pišemo tudi kot ⌊x⌋, floor(x) ali int(x). Ne smemo zamenjevati s funkcijo najbližje cele vrednosti, ki je opisana spodaj.) = 2, [2,6] = 3, [-3,4] = -3, [4,49] = 4[ ][ , ][ , , ] spodnji celi del spodnji celi del,največje celo število[x] pomeni spodnje celo število x, to je največje celo število, ki je enako ali manjše od x.(To lahko pišemo tudi kot ⌊x⌋, floor(x) ali int(x). Ne smemo zamenjevati s funkcijo najbližje cele vrednosti, ki je opisana spodaj.) = 3, [3,5] = 3, [3,99] = 3, [−3,7] = −4[ ][ , ][ , , ] Iversonov oklepaj 1, če je resnično, v ostalih primerih 0[S] preslika resnično izjavo S v 1 napačno trditev S v 0. [0=5]=0, [7>0]=1, [2 ∈ {2,3,4}]=1, [5 ∈ {2,3,4}]=0[ ][ , ][ , , ] zaprt interval zaprt interval 0 in 1/2 sta v intervalu [0,1][ ][ , ][ , , ] komutator komutator za[g, h] = g−1h−1gh (ali ghg−1h−1), if g, h ∈ G (grupa).
[a, b] = ab − ba, če je a, b ∈ R (a kolobar ali komutativna algebra)xy = x[x, y] (teorija grup).[AB, C] = A[B, C] + [A, C]B (teorija kolobarjev)[ ][ , ][ , , ] mešani produkt mešani produkt vektorjev [a, b, c] = a × b · c, skalarni produkt vektorja a × b z vektorjem c [a, b, c] = [b, c, a] = [c, a, b]( )( , ) funkcijafunkcija odf(x) pomeni vrednost funkcije f pri elementu x. Če je f(x) := x2, potem f(3) = 32 = 9( )( , ) kombinacijeizmed n elementov jih izberemo r pomeni število kombinacij r elementov, ki jih potegnemo iz množice n elementov.(To včasih pišemo tudi kot nCr.) ( )( , ) slikaslika....pod...... f(X) pomeni { f(x) : x ∈ X }, sliko funkcije f pod množico X ⊆ dom(f).(To lahko pišemo tudi kot f[X] , če ni nevarnosti, da zamenjamo sliko f pod X z uporabo funkcije f od X. Druga notacija je Im f, slika f pod njeno domeno.) ( )( , ) n-terican-terica,urejen par/trojček/itd.,vrstični vektor, zaporedje Urejen seznam (zaporedje ali stolpični ali vrstični vektor) vrednosti (Notacija (a,b) je dvoumna: lahko je to urejen par ali odprti interval. Teoretiki množic in računalničarji pogosto uporabljajo oglate oklepaje z obliko ⟨ ⟩ namesto običajnih oklepajev.) (a, b) je urejen par (ali 2-terica). (a, b, c) je urejena 3-terica).