Sveti Aleksander označuje več krščanskih svetnikov, blaženih, papežev in patriarhov.
Sveti Aleksander je lahko: Sveti Aleksander Aleksandrijski oziroma papež Aleksander Aleksandrijski je krščanski svetnik, škof in 19. patriarh, ki je vladal v 4.stoletju (313-328) v Aleksandriji v Egiptu (god 26. februar).
Sveti Aleksander Rimski, Evencij, Teodul, Kvirin in Hermas so krščanski svetniki in mučenci, ki so bili mučeni za časa cesarja Hadrijana okoli 130 v Rimu (god 3. maj).
Sveti Aleksander Oglar je krščanski svetnik, samotar in škof v Komani (Mala Azija) in mučenec. V času vladavine cesarja Avrelijana je bil sežgan na grmadi (god 11. avgust).
Sveti Aleksander Sauli je krščanski svetnik, general barnabitskega reda in škof (Aléria na Korziki, Pavija), ki je živel v 16. stoletju (* 15. februar 1533, Milano; † 11. oktober 1593 Pavija) (god 11. oktober).
Sveti Aleksander Čuječnik je krščanski svetnik, ustanovitelj redovnikov, ki stalno molijoakoimeti so vzhodni redovniki, ki so razdeljeni v zbore oziroma kore; vsako uro se menjajo in tako neprestano, podnevi in ponoči, slavijo Boga z molitvijo † okrog 430 (god 15. januar).
Sveti Aleksander Knjižničar je krščanski svetnik, škof in mučenec. Njegov učitelj Origen ga je v aleksandrijski katehetski šoli navdušil za svetno in Božjo znanost. Kot škofa v Kapadociji so ga vrgli v ječo. Po 14 letih je bil osvobojen in poromal v Jeruzalem, kjer je postal pomožni škof stoletniku Narcisu in osnoval knjižnico. Mučen pod cesarjem Decijem. † 252, (god 18. marec).
Sveti Aleksander Driziparski je krščanski svetnik in mučenec. Bil je vojak za časa cesarja Maksimilijana (386-305) in zaradi vere obglavljen v Drizipara, (Trakija, danes Turčija), (god 27. marec).
Viri B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép- európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977. O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883. Britannica-Hungarica, Világenciklopédia I, Magyar világkiadó Budapest 1994. (Tizenötödik kiadás 1994, by Encyclopaedia Britannica, Inc. Chicago-Auckland-London-Madrid-Manila-Párizs-Róma-Sydney-Szöul-Tokió-Toronto) S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999. C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899. C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900. I. Diós (s sodelavci): A szentek élete. Szent István Társulat, Budapest 1984. J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage. N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989. Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. P. Manns: Testvéreink a szentek (po: P. Manns: Reformer der Kirche, Matthias-Grünewald-Verlag Mainz, 1970), szerkesztő: László Marosi, 2. kiadás, Prugg-Verlag Eisenstadt 1980. F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909. A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900. M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
Opombe