Kristijan Pajer (tudi Christian Paier), slovenski fotograf, * 14. december 1839, Kranj, † 20. avgust 1895, Ljubljana.
thumb|left|Pajerjeva fotografija bazilike Svetega groba iz leta 1864 Pajer (tudi Christian Paier) velja za enega pionirjev evropske popotne fotografije in enega prvih Evropejcev, ki je fotografije Svete dežele prinesel v Evropo.
Kristijan se je rodil leta 1839 v Kranju očetu Antonu Pajerju v tretjem zakonu s Terezijo Pirc. Oče, po poklicu kramar, je kmalu umrl, kar je družino pahnilo v revščino. Talentirani Kristijan se je hitro osamosvojil in je še pred dopolnjenimi šestnajstimi leti nastopil mesto podučitelja v Žalcu, nato pa je kot učitelj služboval še na Dovjem, v Škocjanu pri Turjaku in v Bohinjski Beli.
Leta 1860 je kot laik odšel v misijone v Sudan. Dospel je do misijonske postaje v mestu Šelal, kjer je ostal štiri mesece, dokler ni zbolel za grižo, zaradi katere se je moral vrniti v Aleksandrijo, kjer je okreval. Po okrevanju je obiskal Jeruzalem in Betlehem, ki sta ga popolnoma prevzela. Februarja 1861 je bil že nazaj v Trstu. V Ljubljani je okreval in se že istega leta ponovno vrnil na Bližnji vzhod.
Po prihodu v Jeruzalem leta 1861 je skupaj s svojim fotografskim pomočnikom začel fotografirati Jeruzalem in fotografije prodajati romarjem. Leta 1864 se je v Aleksandriji poročil z mladim dekletom Filomeno Pechierič, s katero se je istega leta vrnil na Kranjsko.
V Ljubljani je prodajal fotografije Svete dežele ter dal izdelati dva lična fotografska albuma velikega formata s podobami Svete dežele in ju podaril cesarju Francu Jožefu in saškemu kralju. Cesar Franc Jožef se mu je zahvalil z zlatim prstanom z vdelanimi 16 briljanti, vrednim več kot 700 gld. Fotografski album se danes hrani v dunajski Albertini. Pajer se je v domovino vrnil le začasno in konec leta 1864 ponovno odpotoval v Aleksandrijo.Kot popotni fotograf je nato dolga leta potoval po Egiptu, Palestini, Turčiji in morda še drugod ter prodajal svoje fotografije.Leta 1875 se je za štiri leta vrnil v domovino in leta 1877 v Ljubljani odprl samostojni fotografski atelje. Tudi tokrat ni prišel sam, temveč je s seboj pripeljal novo ljubezen, ki mu je v Ljubljani rodila dva nezakonska otroka. Leta 1879 se je vrnil v Egipt, kjer se je ponovno lotil fotografiranja, a sreča mu ni bila več mila – tudi druga zveza je razpadla in sam je moral skrbeti za dva sinova, leta 1886 pa so ga razbojniki oropali, mu razbili atelje in bil je prisiljen vrniti se domov.Po vrnitvi leta 1886 je bil brez sredstev in fotografske opreme. Neki ljubljanski fotograf mu je podaril star fotografski aparat, s katerim je začel delati, a prihodki so bili pičli. Da bi si finančno opomogel, je preostale fotografije Svete dežele ponovno poslal cesarju, vendar je tokrat dobil le skromno plačilo. Fotografiral je v Ljubljani in po deželi ter potoval v bližnjo okolico, v Trst in na Madžarsko, a se zaradi bolezni in alkohola ni več uspel izviti iz revščine in je socialno le še tonil. Umrl je na Vodmatu v Ljubljani za posledicami jetike.
Največ njegovih del hranijo v dunajski Albertini, Nadškofijskem arhivu Ljubljana, Narodnem muzeju Slovenije, Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana ter Zgodovinskem arhivu Ljubljana.
Viri: Zupan Kastelec, Nina: Christian Paier (1839-1895) : ob 170-letnici rojstva slovenskega popotnega fotografa. V: Zbornik za umetnostno zgodovino 46 (2010), str. 330-346. (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/514578047)
Otrin, Blaž: Življenjepis popotnega fotografa Christiana Paierja (1839–1895). V: Kronika 65 (2017), št. 1, str. 5-26. (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/296942592)
Kategorija:Slovenski fotografi Kategorija:Kranjčani Kategorija:Umrli za tuberkulozo