Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku. Je v gorski verigi Olimp na meji med grškima regijama Tesalijo in Osrednjo Makedonijo, med občinama Pierija in Larisa, okoli 80 km jugozahodno od Soluna. Olimp ima 52 vrhov, globoke soteske in izjemno biotsko raznovrstnost. Najvišji vrh je Mitikas, kar pomeni "nos", in je visok 2919 metrov. Britannica Online Je eden najvišjih vrhov v Evropi v smislu relativne višine.
Olimp je pomemben v grški mitologiji kot sedež dvanajst bogov Olimpa na vrhu Mitikasa. Olimp je znan po zelo bogatem rastlinstvu. Bil je prvi narodni park v Grčiji, ustanovljen leta 1938, in je na seznamu svetovnih biosfernih rezervatov (World's Biosphere Reserve).
Vsako leto na tisoče ljudi obišče Olimp ter občuduje njegovo naravo in vrhove. Označene pohodne in različne planinske in plezalne poti so na voljo obiskovalcem, ki želijo raziskovati njegovo naravo. Običajno izhodišče je mesto Litohor na vzhodnem vznožju gore, 100 km od Soluna, kjer se v začetku poletja konča Olimpski maraton.
Etimologija Več teorij je o izvoru imena: "nebo", "svetlo", "visoko", "skala". Ena teorija pravi, da je Olimpus predhelenski toponim, ki pomeni "gora". V turščini jo imenujejo Semavatevi, kar pomeni "nebeška hiša".
Geografija Oblika Olimpa je posledica erozije dežja in vetra. Nastal je osamljen stolp, visok skoraj 3000 metrov, le 18 km stran na Litohorja. Olimp ima veliko vrhov in skoraj krožno obliko.
Obseg gore je 150 km, povprečni premer je 26 kilometrov in ima 600 kvadratnih kilometrov površine. Na severozahodu je vlaška vas Kokino Pulo. Reka Makrirema loči Olimp od masiva Vulgara. Vasi Petra, Vrontu in Dion ležijo na severozahodu, medtem ko je na vzhodni strani mesto Litohor, kjer Enipeas razpolavlja masiv Olimp. Na jugovzhodni strani soteska Ziliana ločuje Olimp od Kato Olimpa (Nižji Olimp), medtem ko na jugozahodnih obronkih ležita vasi Sikamineja in Karja. Samostan Agias Triadas Sparmu in vas Pition ležita na zahodu.
Olimpova suha predgorja so znana kot Hirokambi in so poraščena z makiji podobnim sredozemskim grmičastim rastlinjem (angl.: chaparral (čaparal)). Tu živijo tudi male živali. Bolj proti vzhodu je plodna ravnina Dion s potoki, ki izvirajo na Olimpu.
Geologija Olimp je sorazmerno pozno nastala grška gora. Predvidevajo, da njene glavne kamnine niso stare več kot 20 milijonov let, ko je bil največji del Grčije (in Sredozemsko morje) na dnu plitvega morja, kjer so usedline, ki so pozneje oblikovale sedanje kamnine. Različni geološki dogodki so spremljali nastanek celotne regije in morja. Pred približno milijon leti so Olimp prekrivali ledeniki in ustvarili planote in depresije. Z dvigom temperature se je led stopil, nastali potoki so odnašali velike količine zdrobljenih kamnin v najnižja območja in ustvarili aluvialne stožce, ki se širijo po vsej regiji, od vznožja gore do morja.
Morfologija Zapletena geološka preteklost v regiji je očitno vplivala na morfologijo Olimpa in njegov narodni park. Tu so globoke soteske in veliko gladkih vrhov, mnogi so višji od 2000 metrov (Agios Antonios 2815 metrov, Kalogeros 2700 m, Tumpa 2801 m in Profitis Elias 2803 m). Osrednji je skoraj navpičen skalnat vrh nad Litohorjem in naredi izreden vtis na obiskovalca, saj relief gorskih grebenov na obzorju ustvari navidezen V med dvema vrhovoma skoraj enake višine. V levem kraku je Mitikas (ali Panteon, 2918 m), najvišji vrh Grčije, na desni strani je Stefani (ali Tronos Dios (Zevsov prestol, 2902 m), ki je najimpresivnejši in najstrmejši vrh Olimpa, njegova stena se strmo dviguje 200 metrov in je največji izziv za plezalce. Proti jugu je Skolio (drugi najvišji vrh, 2912 m), ki zaokroži v loku okoli 200 stopinj, njegova strma pobočja se spuščajo na zahod kot stena v Megalo Kazanijo, impresivno prepadno 700 m globoko amfiteatralno kotlino, njen obseg je 1000 m. Vzhodni visoki vrhovi sestavljajo stopničasta strma pobočja kot vzporedne gube, imenovane Zonarija. Ožja in strmejša zareza, Lukija, prav tako pripelje do vrha.
Na severni strani, med vrhom Stefani in Profitis Ilias, se na višini na 2550 m razteza Planota muz, medtem ko se južneje, skoraj v središču masiva, na nadmorski višini 2350 m, razteza alpska tundra regije Bar.
Olimp ima številne soteske in grape. Prepoznavni soteski sta Mavrologos-Enipeas (14 km) in Mavrantzas-Sparmos (13 km) v bližini Bara, ki režeta masiv v dva ovalna dela. Na južnih obronkih 13 km dolge soteske Zilijana naravna pregrada loči goro od Nižjega Olimpa. Tu je veliko brezen in jam, ki še danes niso raziskane. Oblika in postavitev kamnin omogočata nastanek številnih izvirov, predvsem nižje od 2000 m, malih sezonskih jezer in potokov ter majhne reke Enipeas s svojimi izviri v Prioniji, ki se izliva v Egejsko morje.
Mitologija V grški mitologiji je Olimp sedež dvanajst olimpskih bogov antičnega grškega sveta. Tu se odvijajo številne grške mitične zgodbe. Olimpska dvanajsterica je živela v soteskah, v katerih so bile njihove palače. Panteon (danes Mitikas) je bil prostor srečevanj in ogledalo njihovih viharnih razprav. Prestol Zevsa (danes vrh Stefani) je bil namenjen samo njemu, najvišjemu bogu. Od tam je pošiljal strelo, izraz božje jeze. Med dvanajsterico spadajo Hera, Hestija, Demetra, Pozejdon, Atena, Apolon, Artemida, Hermes, Afrodita, Ares in Hefajst. V Iliadi je Olimp opisan kot velik, dolg, briljanten prostor, poln dreves.
Ob Olimpovem severnem vznožju, v Pieriji, je po mitološki tradiciji postavljenih devet Muz, pokroviteljic likovne umetnosti, ki so hčere Zevsa in Titanide Mnemozine, boginje spomina: Erato: muza ljubezenske poezije Evterpa: muza glasbe, pozneje lirske poezije Kaliopa: muza epike, retorike Klio: muza zgodovine Melpomena: muza tragedije Polihimnija: muza resne glasbe, himn Talija: muza komedije Terpsihora: muza plesa Uranija: muza zvezdoslovja (astronomije)
Zgodovina Zgodovina Olimpa je bila burna, saj je bila njegova okolica ne samo svetišče, ampak v antičnih časih tudi bojišče za nadzor dostopa iz Tesalije v Makedonijo. V obdobju Otomanskega cesarstva je bilo skrivališče in izhodišče delovanja kleftov (hajdukov) in armatolov (paravojske).
Na Olimpu je armatole ustanovil Kara Mihalis leta 1489. V poznem 17. stoletju je Livadi na Olimpu postal sedež armatolov v zahodni Makedoniji s svojim prvim priznanim poveljnikom Panosom Zidrosom. V 18. stoletju so Turki morali zamenjati armatole (ki so se zelo pogosto pridružili kleftom) z muslimansko-albanskimi armatoli, ki so pustošili po pokrajini Makedoniji. Olimpovi armatoli tudi po kapitulaciji Alije Paše niso prenehali spopadov na kopnem in morju. Med najdejavnejšimi tukaj in v sosednjih regijah so bili Nikos Tsaras, kapetan Jorgać (angl. Giorgakis Olympios) in Lazonijci, legendarna družina.
V začetku 20. stoletja in še nekaj časa po osvoboditvi izpod Otomanskega cesarstva (1912) so bili v regiji roparji, najbolj znan med njimi je bil razvpiti Giagulas. Med nemškim vpadom leta 1941 se je grška vojska borila skupaj z enotami Novozelandcev in Avstralcev. Med nemško zasedbo (1941– 1944) je bila gora eno od središč grškega odpora, med grško državljansko vojno (1946–1949) se je odpor začel v Litohorju.
Vzponi Najverjetneje stari Grki nikoli niso poskušali splezati na Olimp oziroma vrhova, ki se zdaj imenujeta Mitikas in Stefani, saj je bil sedež bogov. Gotovo pa so dosegli najbližji vrh, danes Agios Antonios, od koder so imeli pogled na oba vrhova in kamor so nosili darila, kar kažejo nedavne arheološke najdbe. V moderni dobi je vrsta raziskovalcev poskušala goro raziskovati in doseči vrh, a neuspešno, na primer francoski arheolog Leon Heuzey (1855), nemški raziskovalec Heinrich Barth (1862) in nemški inženir Edward Richter. Richter je skušal doseči vrh leta 1911, a so ga ugrabili klefti, ko so ubili otomanske žandarje, ki so ga spremljali. Samo eno leto po osvoboditvi Grčije izpod otomanske vladavine, 2. avgusta 1913, je bil neosvojen vrh Olimpa končno osvojen. Švicarja Frédéric Boissonnas in Daniel Baud-Bovy z lovcem divjih koz iz Litohorja Hristosom Kakalosom so bili prvi, ki so dosegli najvišji vrh Grčije. Kakalos, ki je imel veliko izkušenj s plezanjem na Olimp, je prvi splezal na Mitikas. Vse do svoje smrti (1976) je bil uradni vodnik na Olimp. Leta 1921 je Marcel Short drugi dosegel najvišji vrh Olimpa Stefani. Na podlagi raziskovanj je leta 1923 uredil Le Mont Olympe, knjigo, ki je imela prvi podroben zemljevid vrhov. Leta 1928 se je slikar Vasilis Itakisios povzpel na Olimp in skupaj s Kakalosom dosegel jamo ter jo menoval po zavetnicah muzah. Ob njej je preživel veliko poletij in slikal razgled na gore. Olimp so pozneje fotografirali in slikali tudi mnogi drugi. Do zdaj je bilo veliko uspešnih letnih in zimskih vzponov na najstrmejše vrhove in v težkih vremenskih razmerah.
Plezanje na Olimp ni zelo tehnično zahtevno, razen na zadnjem odseku od Skale do vrha Mitikasa, kjer je skalno plezanje 3. stopnje. Okrog 10.000 ljudi se vsako leto povzpne na Olimp, večina doseže le vrh Skolio.
Večina začne v Litohorju, mestu bogov, ki ima tako ime zaradi svoje lege ob vznožju gore. Od tu je speljana cesta do Prionije, kjer se začne hoja na goro.
Antična in srednjeveška mesta Celotna regija Pierija z Olimpom je arheološko in zgodovinsko območje za ohranitev monumentalnih in zgodovinskih značilnosti. 5 km od morja je Dion, sveto mesto antične Makedonije, posvečen Zevsu in olimpski dvanajsterici. Njegova blaginja je trajala od 5. stoletja pr. n. št. do 5. stoletja n. št. Izkopavanja vse od leta 1928 so pokazala številne najdbe makedonskega, helenističnega in rimskega obdobja. Zdaj je edinstven arheološki park na 200 hektarjih z antičnim mestom in svetimi kraji čaščenja zunaj obzidja. Številne kipe in drugi neprecenljive predmete hranijo v bližnjem muzeju v Dionu.
Pimblija in Levitra sta dve mesti v regiji, povezani z Orfejem in orfiškimi misteriji. V skladu s tradicijo je Orfej, sin Apolona in Kaliope (ene od muz), tu opravljal mistične obrede čaščenja Dioniza.
Ob morju je na strateški legi na vratih Makedonije grad Platamon, zgrajen med letoma 1204 in 1222 v antičnem mestu Herakleja.
Čas krščanstva V Olimpovi regiji je več krščanskih spomenikov, med njimi je najvišje ležeča kapela pravoslavne cerkve Profitis Ilias po imenu istega vrha (2803 m). Zgradil jo je sveti Dionizij Olimpski v 16. stoletju, ki je ustanovil tudi najpomembnejši samostan v regiji. Stari Dionizijev samostan (na nadmorski višini 820 m) je v soteski Enipeas in je dostopen z avtomobilom iz Litohorja. Izropali in uničili so ga Turki, leta 1943 nemški zavojevalci, ki so jim pomagali gverilci. Danes je delno obnovljen in je podružnica novega Dionizijevega samostana zunaj Litohorja. Blizu starega samostana je Kapela rojstva v čudoviti pokrajini, v jami z izvirom iz skale, kjer je Sveti Dionizij sprva živel kot menih.
Na Olimpovem južnem vznožju, na razgledni legi (820 m) nad sotesko Zilijana, je samostan Kanalon, 8 km oddaljen od Karje. Ustanovljen je bil leta 1864, leta 2001 je bil obnovljen. Naprej proti zahodu, na robu reke Mavratza, na 1020 m, je samostan Agias Triadas Sparmu, ki je cvetel v začetku 18. stoletja. Imel je veliko premoženja in pomagal pri ustanovitvi slavne šole v Tsaritsani. Opuščen je bil leta 1932, vendar bil leta 2000 popolnoma prenovljen in ponovno odprt kot moški samostan, pridružen škofiji Elasonas.
Podnebje Olimp ima sredozemsko podnebje s celinskim vplivom. Lokalne razlike so posledica učinka morja in hribovitega reliefa v regiji.