Brinjeva gora nad Zrečami je 630 metrov visoka vzpetina, del terciarnega gričevja podpohorskega dela Dravinjskih goric, pa tudi arheološko najdišče in romarska pot pri Zrečah.
Arheološko najdišče Brinjeva gora
Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že vso mlajšo kameno dobo ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let preteklega stoletja so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli hotela Planja na Rogli.
Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom arheologa Stanka Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto arheoloških najdišč iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij. Prve naselitve segajo vse nazaj do bakrene dobe, ko so na območju Brezja in Zreč odkrili najstarejše seliščne ostaline. V Dobravi so raziskali Pavlakovo jamo s prazgodovinsko lončenino, na Brinjevi gori pa bronastodobno, žarnogrobiščno, antično in poznoantično naselbino. Iz srednje bronaste dobe so našli ostanke naselitev in grobno gomilo, ki je pokrivala pet skeletnih grobov. V pozni bronasti dobi je Brinjeva gora imela že pravo naselje, h kateremu je spadalo tudi žarno grobišče s 77 žarnimi grobovi. Na prelomu iz 2. v 1. stoletje pr. n. št. so to območje poselili Kelti. Kasneje so na območju odkrili tudi ostanke hiš iz rimske in poznoantične naselbine, ki naj bi bile sezidane od konca 3. do začetka 5. stoletja. Na Brinjevi gori so našli tudi bronastodobno gomilo, žarno grobišče, rimskodobne gomile ter skeletne poznoantične in slovanske grobove na njenem obrobju.
O naravnih danostih tega področja pričajo tudi kasnejše srednjeveške naselbine ter najstarejše ohranjene stavbe in cerkve. Iz srednjega veka so tudi ostanki gradov, ki so bili nekoč na območju Zreč, to so gradovi Freudenberg na Brinjevi gori ter Jamnik (Holenstein) in Lušperk (Luschberg) v Zrečah.
Brinjeva gora je tudi eden izmed najbolj obiskanih hribov tik nad Zrečami in tja vodi več pešpoti, dobro utrjena cesta in tudi alpinistična plezalna smer imenovana tudi »Boštjanova pot«.
Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora 250px|sličica|levo|Cerkev Matere Božje Podružnična in romarska cerkev Matere Božje, je v vencu treh cerkva na 3,5 km dolgem grebenu Brinjeve gore, Golike in Brezja sicer najmlajša, a je od vseh treh najbolj poznana, saj so jo nekoč imenovali kar Male Višarje. Cerkev velja za najpomembnejšo božjo pot v zgornji Dravinjski dolini.
Sklici
Viri
Glej tudi
Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji Seznam osrednjih romarskih središč v Sloveniji
Kategorija:Zreče Kategorija:Hribi v Sloveniji Kategorija:Hribi do 1000 metrov