Etiopija, uradno Federatívna demokrátična repúblika Etiópija () je celinska država v regiji Afriškega roga, v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan ter Južni Sudan. Etiopija pokriva površino 1.112.000 kvadratnih kilometrov. Od leta 2023 je dom okoli 128 milijonov prebivalcev, zaradi česar je 13. najbolj naseljena država na svetu, 2. najbolj naseljena v Afriki za Nigerijo in najbolj naseljena neobalna država na Zemlji. Državna prestolnica in največje mesto, Adis Abeba, leži nekaj kilometrov zahodno od Velikega tektonskega jarka, ki državo deli na afriško in somalijsko tektonsko ploščo.
Staro podomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.
Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.
Etiopija je večetnična država z več kot 80 različnimi etničnimi skupinami. Krščanstvo je najbolj razširjena vera v državi, s precejšnjimi manjšinami privržencev islama in majhnim odstotkom tradicionalnih ver. Ta suverena država je ustanovna članica ZN, skupine 24, gibanja neuvrščenih, skupine 77 in Organizacije afriške enotnosti. Adis Abeba je sedež Afriške unije, Vseafriške gospodarske in industrijske zbornice, Gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko, Afriških rezervnih sil in številnih svetovnih nevladnih organizacij, osredotočenih na Afriko. Etiopija je leta 2024 postala polnopravna članica BRICS. Etiopija je ena najmanj razvitih držav, vendar včasih velja za silo v vzponu, ima najhitrejšo gospodarsko rast v državah podsaharske Afrike zaradi neposrednih tujih naložb v širitev kmetijske in proizvodne industrije; kmetijstvo je največji gospodarski sektor v državi, ki leta 2020 predstavlja 36 % bruto domačega proizvoda. Vendar glede na dohodek na prebivalca in indeks človekovega razvoja država velja za revno, z visoko stopnjo revščine, slabim spoštovanjem človekovih pravic, razširjeno etnično diskriminacijo in stopnjo pismenosti le 49 %.
Etimologija Ime Etiopija (ኢትዮጵያ) izvira iz imena prvega kralja Etiopije, Ethiop ali Ethiopis.
Ayele Berkerie pojasnjuje: Po etiopskem izročilu izraz Etiopija izhaja iz besede Ethiopis, imena etiopskega kralja, sedmega v rodu prednikov. Metshafe Aksum ali etiopska knjiga Aksum identificira Itiopisa kot dvanajstega etiopskega kralja in očeta Aksumavija. Etiopijci izgovarjajo Etiopijo እትዮጵያ s sadesom ali šestim glasom እ, kot je vključen, in graf ጰ nima ustreznice v latinskih grafih. Etiopis naj bi bil dvanajsti neposredni potomec Adama. Njegov oče je identificiran kot Kuš, medtem ko je njegov dedek znan kot Kam.
V knjigi Aksum v abecedi giz iz 15. stoletja je ime pripisano legendarnemu posamezniku po imenu Ityopp'is. Bil je zunajbiblijski sin Kuša, sina Hama, ki naj bi ustanovil mesto Aksum.
Grško ime Αἰθιοπία (iz Αἰθίοψ, 'Etiopijec') je sestavljena beseda, kasneje pojasnjena, da izhaja iz grških besed αἴθω in ὤψ (eithō 'gorim' + ōps 'obraz'). Zgodovinar Herodot je to ime uporabil za označevanje tistih delov Afrike južno od Sahare, ki so bili takrat znani kot Ekumena (naseljen svet).For all references to Ethiopia in Herodotus, see: this list at the Perseus Project. Najzgodnejšo omembo izraza najdemo v Homerjevih delih, kjer se uporablja za dve skupini ljudi, eno v Afriki in drugo na vzhodu od vzhodne Turčije do Indije.Homer, Odyssey 1.22–4. To grško ime je bilo izposojeno v amharščino kot ኢትዮጵያ, ʾĪtyōṗṗyā.
V grško-rimskih epigrafih je bila Etiopija poseben toponim za starodavno Nubijo. Vsaj že okoli leta 850Etymologicum Genuinum s.v. Αἰθιοπία; see also Aethiopia se ime Etiopija pojavlja tudi v mnogih prevodih Stare zaveze v aluziji na Nubijo. Starodavna hebrejska besedila opredeljujejo Nubijo kot Kuš(). Vendar pa se v Novi zavezi pojavlja grški izraz Aithiops, ki se nanaša na služabnico Kandake, kraljice Kuša ().
Po helenski in svetopisemski tradiciji Monumentum Adulitanum, napis iz 3. stoletja, ki je pripadal Aksumskemu kraljestvu, nakazuje, da je Aksumov vladar vladal območju, ki je bilo na zahodu obrobljeno z ozemljem Etiopije in Sasuja. Aksumski kralj Ezana je v naslednjem stoletju sčasoma osvojil Nubijo in Aksumiti so si nato prisvojili oznako 'Etiopijci' za svoje kraljestvo. V gizški različici napisa iz Ezane je Aἰθίοπες enačen z nevokaliziranima Ḥbšt in Ḥbśt (Ḥabašat) in prvič označuje visokogorske prebivalce Aksuma. Ta novi demonim je bil pozneje preveden kot ḥbs ('Aḥbāš) v sabejščini in kot Ḥabaša v arabščini. Izpeljanke tega se uporabljajo v nekaterih jezikih, ki uporabljajo izposojenke iz arabščine, na primer v malajskem habsjahu.
Na splošno zunaj Etiopije je bila država zgodovinsko znana kot Abesinija. Ta toponim je izpeljan iz latinizirane oblike starodavnega Habaš.
Zgodovina
Prazgodovina
Več pomembnih najdb je Etiopijo in okoliško regijo potisnilo v ospredje paleontologije. Najstarejši človečnjak, do sedaj odkrit v Etiopiji, je 4,2 milijona let star Ardipithecus ramidus (Ardi), ki ga je leta 1994 našel Tim D. White. Najbolj znano odkritje hominida je Australopithecus afarensis (Lucy). Vzorec, lokalno poznan kot Dinkineš, je leta 1974 v dolini reke Avaš v regiji Afar našel Donald Johanson in je eden najpopolnejših in najbolje ohranjenih fosilov odraslih avstralopitekov, kar jih je bilo kdaj odkritih. Lucyjino taksonomsko ime se nanaša na regijo, kjer je bila odkrita. Ocenjuje se, da je ta hominid živel pred 3,2 milijona let.
Etiopija velja tudi za eno najzgodnejših krajev nastanka anatomsko sodobnega človeka, Homo sapiensa. Najstarejši od teh lokalnih fosilnih najdb, Ostanki Omo, so bili izkopani na jugozahodnem območju formacije Omo Kibiš in so datirani v srednji paleolitik, pred približno 200.000 leti. Poleg tega so na lokaciji v srednjem toku reke Avaš našli okostja Homo sapiens idaltu. Izpred približno 160.000 let lahko predstavljajo izumrlo podvrsto Homo sapiensa ali neposredne prednike anatomsko sodobnega človeka. Arhaični fosili Homo sapiensa, izkopani na najdišču Džebel Irhoud v Maroku, so bili od takrat datirani v zgodnejše obdobje, pred približno 300.000 leti, medtem ko je Omo-Kibiš I (Omo I) iz južne Etiopije trenutno najstarejše anatomsko moderno okostje Homo sapiensa znano (196 ± 5 kya).
Po mnenju nekaterih jezikoslovcev je prvo afroazijsko govoreče prebivalstvo prispelo v regijo v neolitskem obdobju, ki je sledilo, iz predvidenega družinskega urheimata (»prvotne domovine«) v dolini Nila ali na Bližnjem vzhodu. Večina znanstvenikov danes meni, da se je afroazijska družina razvila v severovzhodni Afriki zaradi večje raznolikosti linij v tej regiji, kar je razviden znak jezikovnega izvora.
Leta 2019 so arheologi odkrili 30.000 let staro skalno zatočišče iz srednje kamene dobe na najdišču Fincha Habera v gorovju Bale na nadmorski višini 3469 metrov. Na tej visoki nadmorski višini so ljudje dovzetni tako za hipoksijo kot za ekstremne vremenske razmere. Glede na študijo, objavljeno v reviji Science, je to bivališče dokaz najzgodnejšega stalnega človekovega bivanja na visoki nadmorski višini, ki so ga doslej odkrili. Odkritih je bilo na tisoče živalskih kosti, na stotine kamnitih orodij in starodavnih kaminov, kar je razkrilo prehrano, ki je vključevala ogromne podgane.
Dokazi o nekaterih najzgodnejših znanih strelnih orožjih s kamnitimi konicami (značilno orodje Homo sapiensa), kamnitih konicah kopja ali sulic za metanje, so bili odkriti leta 2013 na etiopskem najdišču Gademotta, ki je bilo staro okoli 279.000 let. Leta 2019 so v Adumi našli dodatno srednjekamenodobno projektilno orožje, datirano izpred 100.000–80.000 let, v obliki konic, za katere velja, da najverjetneje pripadajo puščicam, ki so jih izstrelili metalci kopja.
Antika
Leta 980 pr. n. št. je bilo Dʿmt ustanovljeno v današnji Eritreji in regiji Tigraj v Etiopiji in je splošno prepričanje, da je država naslednica dežele Punt. Glavno mesto te politike je bilo v mestu Jeha v današnji severni Etiopiji. Večina sodobnih zgodovinarjev meni, da je bila ta civilizacija avtohtona etiopska, čeprav so v prejšnjih časih mnogi domnevali, da je bila pod vplivom Sabejcev zaradi hegemonije slednjih nad Rdečim morjem.Munro-Hay, p. 57
Drugi učenjaki menijo, da je Dʿmt rezultat združitve afroazijsko govorečih kultur kušitske in semitske veje; in sicer lokalna ljudstva Agav in Sabejci iz južne Arabije. Vendar naj bi se giz, starodavni semitski jezik Etiopije, razvil neodvisno od sabejskega jezika. Že leta 2000 pr. n. št. so drugi semitski govorci živeli v Etiopiji in Eritreji, kjer se je razvil Ge'ez.Tamrat, Taddesse (1972) Church and State in Ethiopia: 1270–1527. London: Oxford University Press, pp. 5–13.Uhlig, Siegbert (ed.) (2005) Encyclopaedia Aethiopica, "Ge'ez". Wiesbaden: Harrassowitz Verlag, p. 732. Danes se domneva, da je bil sabejski vpliv manjši, omejen na nekaj krajev in je izginil po nekaj desetletjih ali stoletju. Morda je bila trgovska ali vojaška kolonija v zavezništvu z etiopsko civilizacijo Dʿmt ali kakšno drugo protoaksumsko državo.
Po padcu Dʿmta v 4. stoletju pr. n. št. so etiopsko planoto zavladala manjša kraljestva. V 1. stoletju našega štetja se je kraljestvo Aksum pojavilo v današnji regiji Tigraj in Eritreji. Po srednjeveški Aksumski knjigi je prvo prestolnico kraljestva, Mazaber, zgradil Itijopis, Kušov sin. Aksum je kasneje občasno razširil svojo oblast v Jemen na drugi strani Rdečega morja. Perzijski prerok Mani je Aksum skupaj z Rimom, Perzijo in Kitajsko navedel kot eno od štirih velikih sil svojega obdobja v 3. stoletju.Munro-Hay, p. 13 Verjame se tudi, da je obstajala povezava med egipčansko in etiopsko cerkvijo. Obstaja malo dokazov, da so bili Aksumiti povezani s kraljico iz Sabe, prek njihovega kraljevskega napisa.
Okoli leta 316 našega štetja sta Frumentij in njegov brat Edezij iz Tira spremljala strica na potovanju v Etiopijo. Ko se je ladja ustavila v pristanišču ob Rdečem morju, so domačini pobili vse popotnike razen obeh bratov, ki so ju odpeljali na dvor kot sužnja. Monarh jima je podelil zaupanja vredne položaje in spreobrnila sta člane kraljevega dvora v krščanstvo. Frumentij je postal prvi škof v Aksumu. Kovanec iz leta 324 kaže, da je bila Etiopija druga država, ki je uradno sprejela krščanstvo (po Armeniji leta 301), čeprav je bila vera morda sprva omejena na dvorne kroge; je bila prva velika sila, ki je to storila. Aksumiti so bili navajeni na grško-rimsko vplivno območje, vendar so vzpostavili pomembne kulturne vezi in trgovinske povezave med Indijsko podcelino in Rimskim cesarstvom prek Svilne poti, predvsem izvažali slonovino, želvji oklep, zlato in smaragde ter uvažali svilo in začimbe.
Srednji vek