Frida Kahlo de Rivera, rojena Magdalena Carmen Frieda Kahlo y Calderón, * 6. julij 1907, † 3. julij 1954, je bila mehiška slikarka, najbolj poznana po svojih avtoportretih.
Kahlo se je rodila, živela in umrla v svojem domu v Ciudad de Méxicu, v tako imenovani Modri hiši. Kot svoj rojstni dan navaja 7. julij 1910, po rojstnem listu pa naj bi se rodila 6. julija 1907. Kahlo naj bi želela, da njeno rojstno leto sovpada z letom začetka mehiške revolucije, da bi se njeno življenje tako začelo z rojstvom moderne Mehike. Njeno delo so slavili v Mehiki kot simbol nacionalne in avtohtone tradicije, feministke pa kot brezkompromisno sliko ženske izkušnje in misli.Norma Broude, Mary D. Garrard. The Expanding discourse: feminism and art history. 1992, page 399
Za njena dela sta pomembni kultura Mehike in kulturna tradicija ameriških indijancev; njeno umetnost so včasih označevali kot naivo ali kot ljudsko umetnost. Njena dela so opisovali tudi kot »nadrealistična«; leta 1938 je André Breton, glavni pobudnik nadrealističnega gibanja, umetnost Fride Kahlo opisal kot »trak okoli bombe«.
Kahlo je imela buren zakon z znanim mehiškim umetnikom Diegom Rivero. Vse življenje je imela težave s svojim zdravjem; številne od njenih bolezni so bile posledica prometne nesreče, ki jo je preživela kot najstnica. Dolgotrajno okrevanje jo je osamilo in ta samota je vplivala na njena dela, med katerimi so številni avtoportreti različnih vrst. Kahlo je o tem menila:»Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«Andrea Kettenmann, Frida Kahlo. Frida Kahlo, 1907–1954: pain and passion page 27 Prav tako je izjavila: »Sem rojena slikarka.«Levine, Barbara. Finding Frida Kahlo: An Unexpected Archive. New York: Princeton Architectural, 2009. Print.
Otroštvo in družina Frida Kahlo se je rodila 6. julija 1907 v hiši svojih staršev, ki jo imenujejo »La Casa Azul« (Modra hiša), v Coyoacanu. Coyoacan je bil takrat mestece na obrobju Ciudad de Méxica.
Njen oče, Guillermo Kahlo (1871-1941), se je rodil leta 1871 kot Carl Wilhelm Kahlo v Pforzheimu v Nemčiji kot sin Jakoba Heinricha Kahloa in Henriette Kaufmann. Za njenega življenja in po njeni smrti je bilo najti v medijih trditve, da je bil njen oče Jud.Hayden Herrara, Frida: A Biography of Frida Kahlo, 1983 p5 Vendar pa rodoslovne raziskave kažejo, da njen oče ni bil judovskega rodu, temveč da je izviral iz luteranske družine.Fridas Vater: Der Fotograf Guillermo Kahlo by Gaby Franger and Rainer Huhle
Carl Wilhelm Kahlo je leta 1891, ko je bil star devetnajst, odpotoval v Mehiko in ob prihodu spremenil svoje nemško ime, Wilhelm, v njegovo špansko obliko, torej Guillermo.
Fridina mati, Matilde Calderón y González, je bila predana vernica Rimskokatoliške cerkve z amerindijskimi in španskimi predniki. Fridina starša sta se poročila kmalu potem, ko je prva Guillermova žena umrla pri porodu drugega otroka. Čeprav je bil njun zakon zelo nesrečen, sta imela Guillermo in Matilde štiri hčere. Frida je bila njun tretji otrok. Imela je dve starejši polsestri, ki sta odraščali v isti hiši. Frida se je spominjala, da je odraščala obkrožena z ženskami, je pa večino svojega življenja ostala v prijateljskih odnosih s svojim očetom.
Mehiška revolucija je izbruhnila leta 1910, ko je bila stara tri leta. Pozneje je trdila, da se je rodila 1910, domnevno zato, da bi jo ljudje povezovali z revolucijo. V svojih spisih se je spominjala, kako jo je njena mati, skupaj s sestrami, selila iz sobe v sobo v njihovi hiši, medtem ko je po ulicah rojstnega mesta odmevalo streljanje.
Pri šestih letih je zbolela za poliomielitisom, zaradi česar je bila njena desna noga tanjša od leve, kar je kasneje v življenju skrivala pod dolgimi, pisanimi krili. Domnevajo, da se je rodila s spino bifido, torej s prirojeno okvaro, ki bi lahko vplivala na razvoj hrbtenjače in nog. Ukvarjala se je z boksom in drugimi športi.
Leta 1922 se je vpisala na Escuela Nacional Preparatoria, eno od vodilnih šol Mehike, kot ena med le 35 deklet. Kahlo se je pridružila kliki v šoli in se zaljubila v Alejandra Gómez Ariasa, ki je bil v skupini najmočnejša oseba. V tem obdobju je bila Kahlo tudi priča nadaljevanju mehiške revolucije, nasilja in oboroženih bojev na ulicah Ciudad de Mexico.
Prometna nesreča 17. septembra 1925 je bila na poti v avtobusu, ki se je zaletel v tramvaj. V nesreči je utrpela hude telesne poškodbe, med drugim zlom hrbtenice, zdrobljeno ključnico, zlomljena rebra in medenico, enajst zlomov desnega bedra in goleni, zdrobljeno in izpahnjeno desno nogo in izpah rame. Železna ograja ji je prebodla trebuh in maternico, da se ni vedelo, ali bo lahko še imela otroke.
Zaradi nesreče je bila tri mesece v mavcu, polna bolečin. Čeprav si je opomogla od poškodb, na koncu pa je celo spet shodila, je bila vse do smrti žrtev obdobij, ko so se ji skrajne bolečine povrnile. Bolečine so bile hude, pogosto so jo prisilile na življenje v bolnišnici ali jo za mesece dolgo priklenile na posteljo. Zaradi posledic nesreče je imela kar petintrideset operacij, predvsem na hrbtu in desni nogi. Kahlo zaradi zdravstvenih zapletov in trajnih okvar ni mogla imeti otrok. Čeprav je spočela trikrat, so vse njene nosečnosti prekinili.The History Show on RTE Radio 1, Sunday 17 April 2011
Poroka thumb|right|Malú Block (levo), Frida Kahlo (sredina) in Diego Rivera leta 1932 na Manhattanu (avtor fotografije Carl Van Vechten), ko je Rivera delal stensko slikarijo, naročeno za Rockefeller Center
Kot mlada umetnica je bila v stiku z mehiškim slikarjem, Diegom Rivero, katerega delo je občudovala in na katerega se je zanašala v zvezi z nasveti glede njene umetniške kariere. Rivera se je zavedal njenega talenta. Spodbujal je njen umetniški razvoj in prišlo je do zbližanja med njima. Poročila sta se leta 1929, kljub temu, da se Fridina mati ni strinjala.
Njun zakon je bil pogosto v težavah. Kahlo in Rivera sta oba imela razdražljiv temperament in številne izvenzakonske afere. Biseksualna Kahlo je imela afere tako z moškimi kot z ženskami, med drugimi sta bila Isamu Noguchi in Josephine Baker; Rivera je za njene odnose z ženskami vedel in jih je toleriral, bil pa je nanjo ljubosumen, kadar je šlo za moške. Po drugi strani pa je pobesnela, ko je izvedela za Diegovo afero z njeno mlajšo sestro Cristino. Novembra 1939 sta se ločila, potem pa decembra 1940 ponovno poročila. Njihov drugi zakon je bil prav tako v težavah kot prvi. Pogosto sta bivala ločeno, čeprav včasih kot soseda.
Kariera slikarke
Zgodnja kariera Kahlo je že od malih nog uživala v umetnosti, risanje je dobivala od grafika Fernanda Fernándeza (ki je bil očetov prijatelj) in polnila zvezke s skicami. Leta 1925 je začela delati izven šole, da bi pomagala družini. Potem ko je na kratko delala kot stenografinja, je postala plačana graverska vajenka pri Fernándezu. Navdušil ga je njen talent, čeprav umetnosti takrat ni obravnavala kot kariero.
Huda avtobusna nesreča pri 18 letih je Kahlo vse življenje trpela. Po nesreči je Kahlo tri mesece priklenjena na posteljo in začela slikati. Začela je razmišljati tudi o karieri medicinske ilustratorke, ki bi združila njena zanimanja za znanost in umetnost. Mama ji je priskrbela posebno izdelano stojalo, s katerim je lahko slikala v postelji, oče pa ji je posodil nekaj svojih oljnih barv. Nad stojalo je imela nameščeno ogledalo, da se je lahko videla. Slikanje je za Kahlo postalo način raziskovanja vprašanj identitete in obstoja. Pojasnila je: »Slikam se, ker sem pogosto sama in sem subjekt, ki ga najbolje poznam.« Pozneje je izjavila, da sta nesreča in izolirano obdobje okrevanja spodbudila željo, da bi začela znova, slikati stvari tako, kot [je ] jih je videla na lastne oči in nič več.«
Večina slik, ki jih je Kahlo naredila v tem času, so bili portreti nje same, njenih sester in njenih šolskih prijateljev. Njene zgodnje slike in korespondenca kažejo, da je črpala navdih zlasti pri evropskih umetnikih, zlasti pri renesančnih mojstrih, kot sta Sandro Botticelli in Bronzino, ter pri avantgardnih gibanjih, kot sta Neue Sachlichkeit in kubizem.
Ko se je leta 1929 z možem Rivero preselila v Morelos, je Kahlo navdihnilo mesto Cuernavaca, kjer sta živela. Spreminjala je svoj umetniški slog in vedno bolj črpala navdih iz mehiške ljudske umetnosti. Umetnostna zgodovinarka Andrea Kettenmann pravi, da je nanjo morda vplivala razprava Adolfa Besta Maugarda o tej temi, saj je vključila številne značilnosti, ki jih je orisal – na primer pomanjkanje perspektive in združevanje elementov iz predkolumbovskega in kolonialnega obdobja. mehiške umetnosti. Njena identifikacija z mehiškim prebivalstvom La Raza in njeno globoko zanimanje za njihovo kulturo sta ostala pomembna vidika njene umetnosti do konca njenega življenja.
Diego Rivera je imel velik vpliv na Fridin slikarski slog. Frida je Diega in njegovo delo vedno občudovala. Z Diegom sta se zbližala na ministrstvu za šolstvo, kjer je leta 1927 dobil naročilo za stensko slikarijo. Pokazala mu je štiri svoje slike in ga vprašala, kaj meni o njeni nadarjenosti. Diego je bil navdušen. Po tem je postal pogosten in dobrodošel gost v Fridini hiši. Odprl ji je številna okna v njeno umetniško delo, pri tem pa ji vedno puščal prostor, da sama raziskuje dalje. Nobenega dvoma ni, da so pozitivne in spodbudne Diegove pripombe okrepile Fridino željo, da z umetniško kariero nadaljuje.
Na Kahlo je vplivala tudi avtohtona mehiška kultura, kar je očitno iz njene uporabe svetlih barv, dramatične simbolike in primitivnega stila. Pogosto je dodala simbolično opico. V mehiški mitologiji so opice simbol poželenja, vendar jih je Kahlo slikala simbolno, kot blage zaščitnice. V svojih delih je pogosto upodabljala krščanske in judovske teme. Elemente klasične verske mehiške tradicije je kombinirala z nadrealističnimi interpretacijami.
Leta 1938 je imela Kahlo svojo prvo in edino samostojno razstavo v ZDA Galeriji Julien Levy. Dela so bila dobro sprejeta in dogodka se je udeležilo več uglednih umetnikov.http://www.moma.org/explore/inside_out/2009/12/03/a-close-look-frida-kahlo-s-fulang-chang-and-i Na povabilo André Bretona je leta 1939 obiskala Francijo in svoje slike predstavila na razstavi v Parizu. Louvre je kupil Okvir, eno od razstavljenih slik. To je bilo prvo delo mehiškega umetnika dvajsetega stoletja, ki ga je znameniti muzej kupil.
Delo v ZDA
Ko sta se Kahlo in Rivera leta 1930 preselila v San Francisco, je bila Kahlo predstavljena ameriškim umetnikom, kot so Edward Weston, Ralph Stackpole, Timothy L. Pflueger in Nickolas Muray. Šest mesecev, preživetih v San Franciscu, je bilo za Kahlo produktivno obdobje, ki je nadalje razvila ljudski umetniški slog, ki ga je sprejela v Cuernavaci. Poleg slikanja portretov več novih znancev je izdelala Frida in Diego Rivera (1931), dvojni portret na podlagi njune poročne fotografije in Portret Luthra Burbanka (1931), ki prikazuje istoimenskega hortikulturista kot hibrid med človekom in rastlino. Čeprav se je v javnosti še vedno predstavljala zgolj kot Riverova žena in ne kot umetnica, je prvič sodelovala na razstavi, ko je bila slika Frida in Diego Rivera vključena na šesto letno razstavo San Francisco Society of Women Artists leta palača Legije časti.