260px|right|thumb|Okulus na vrhu kupole rimskega Panteona, Rim, začetek 2. st.
Okulus (iz latinčine oculus - oko) je ime za odprtino krožne oblikeELU 1964.; Damjanov/Radulić 1967., pogosto manjših dimenzij, običajno na vrhu kupole, lahko pa tudi na tamburju ali na katerem od zidov.
Tnan je že iz Rima (Panteon, Rim|Panteon) in se nadaljuje v srednjem vikuDeanović 1960., 72., posebej pogost je v arhitekturi renesanse (Bramantejev Tempietto) in baroka. Podoben mu je oeil-de-buef.ELU 1964. Zanimivo je, da znameniti enciklopedični Atlas arhitekture pojem oculus ne opisuje.
okulus so uporabljali za osvetljavo. Müller/Vogel 1999.; Müller/Vogel 2000.
Sklici
Literatura Damjanov/Radulić 1967. - Damjanov, Jadranka; Radulić, Ksenija: Oculus, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 178 Deanović 1960. – Deanović, Ana: Srednjevjekovna arhitektonska plastika u Stjepanovoj kapeli na Kaptolu, Iz starog i novog Zagreba, II, Zagreb, 1960., 67.-84. ELU 1964. - Oculus, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 3, Zagreb, 1964., str. 584. Müller/Vogel 1999. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 1, preveo Milan Pelc, Zagreb, 1999. Müller/Vogel 2000. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 2, preveo Milan Pelc, Zagreb, 2000.
Kategorija:Arhitekturni elementi Kategorija:Gradbeništvo