Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.

Nadišče je zbirka starodavnih iranskih skalnih reliefov, vklesanih v gorsko steno, in zadnje počivališče ahemenidskih kraljev, med katerimi sta najslavnejša Darej I. Veliki in njegov sin Kserks I. Nakš-e Rostam ima velik pomen za zgodovino Irana in Irancev, saj vsebuje več arheoloških najdišč, ki so jih v več kot tisočletju v steno vklesali Elamiti, Ahemenidi in Sasanidi. Leži samo nekaj sto metrov od Nakš-e Radžaba s še štirimi sasanidskimi reliefi. Trije so posvečeni kraljem, eden pa visokemu svečeniku.

Nakš-e Rostam je nekropola Ahemenidske dinastije, ki je vladala od leta 550 do 330 pr. n. št. V steno so vklesane štiri njihove velike grobnice, ki imajo v glavnem arhitekturno okrasje. Velike plošče nad vhodi so po vsebini zelo podobne. Na njih so podobe kraljev, ki jim bog podeljuje oblast, in nizi manjših podob oseb, ki prinašajo darove, med katerimi so tudi vojaki in uradniki. Pripadniki različnih družbenih razredov se močno razlikujejo po velikosti. Vhod v vsako grobnico je na sredini velikega križa in vodi v majhno komoro, kjer je v sarkofagu ležal kralj.Cotterell, str. 162; Canepa, str. 57–59, 65–68.

Tik pod grobnicami Ahemenidov in blizu tal so skalni reliefi z velikimi podobami sasanidskih kraljev. Nekateri se srečujejo z bogovi, drugi pa se bojujejo. Najbolj znana je podoba Šapurja I. na konju, ob katerem se mu podrejeno priklanjata rimska cesarja Valerijan in Filip Arabec, ki drži Šapurjevega konja. Pod njim leži mrtvi cesar Gordijan III., ki bi lahko bil tudi kdo drug. Prizor spominja na bitko pri Edesi leta 260, v kateri je bil kot edini rimski cesar ujet Valerijan. Njegovo ujetništvo je za Rimljane pomenilo trajno ponižanje. Sasanidski reliefi jasno nakazujejo, da se je njihova dinastija poskušala povezati s slavo prejšnjega Ahemenidskega cesarstva.Herrmann and Curtis; Canepa, str. 62, 65–68.

Spomeniki

thumb|Zemljevid arheološkega najdišča Nakš-e Rostam thumb|Zgornji register ahemenidske grobnice Kserksa I.

Najstarejši relief v Nakš-e Rostamu je iz okoli leta 1000 pr. n. št. Čeprav je hudo poškodovan, je na njem še vedno vidna medla podoba moškega z nenavadnim pokrivalom, ki naj bi bil Elamit.Morteza KHANIPOOR in drugi. "The reliefs of Naqš-e Rostam and a reflection on a forgotten relief". Iran, Historia i Świat, 6 (2017): 55-68. Moški je bil del večjega prizora, ki je bil večinoma odstranjen na ukaz Bahrama II. Moški z nenavadnim pokrivalom je dal najdišču ime Nakš-e Rostam – Rostamov relief, ker je bilo lokalno prebivalstvo prepričano, da predstavlja mitskega junaka Rustama.

Ahemenidske grobnice Na najdišču so štiri grobnice ahemenidskih kraljev, vklesane v steno precej visoko nad tlemi. Zaradi značilnega zunanjega videza jih imenujejo tudi Perzijski križi. Vhodi v grobnice so na sredini križev. Za vhodi so majhne komore s sarkofagi kraljev. Vodoravne preklade nad vhodi naj bi bile kopije vhoda v Perzepolis.

Ena od grobnic, v kateri je napis "parsa parsahja putra arija arijačitra", ki pomeni "Parsi, sin Parsija, arijca iz arijske družine""I am Darius". je nedvomno pripadala Dareju I. (okoli 522-486 pr. n. št.). Za druge tri velja, da so pripadale Kserksu I. (okoli 486-465 pr. n. št.), Artakserksu I. (okoli 465-424 pr. n. št.) in Dareju II. (okoli 423-404 pr. n. št.). Vrstni red grobnic od leve proti desni je naslednji: Darej II., Artakserks I., Darej I. in Kserks I. Pripadnost drugih grobnic je dokaj špekulativna, ker podobe na reliefih niso mišljene kot portreti posameznikov.

Peta nedokončana grobnica bi lahko bila grobnica Artakserksa III., ki je vladal največ dve leti, a je najverjetneje pripadala Dareju III. (okoli 336-330 pr. n. št.), zadnjemu kralju iz Ahemenidske dinastije. Grobnice so bile izropane po Aleksandrovi osvojitvi Ahemenidskega cesarstva.

Napis Dareja I. V zgornjem levem kotu pročelja grobnice Dareja I. je napis iz okoli leta 490 pr. n. št., ki se običajno omenja kot "Napis DNa". Napis opisuje Darejeva osvajanja in druge dosežke. Natančen datum izdelave napisa ni znan, vendar se domneva, da je iz zadnjega desetletja njegove vladavine.Orientalia Lovaniensia Periodica (francosko). Instituut voor Oriëntalistiek. 1974. str. 23. Podobno kot na drugih Darejevih napisih so tudi na tem omenjena ozemlja pod oblastjo Ahemenidskega cesarstva, ki je bilo v antiki največje na svetu. V Evropi je segalo do Makedonije in Trakije, posedovalo Egipt v severni Afriki, Babilonijo in Asirijo v Mezopotamiji, stepe Evrazije, Baktrijo v severni Aziji in na vzhodu segalo vse do Gandare in doline Inda na Indijski podcelini.

+ Napis Dareja I.(Napis DNa)Prevod Izvirnikthumb|Napis Dareja I. v zgorjnem levem kotu pročelje njegove grobnicethumb|Ljudstva, omenjana v napisu, so tudi upodobljena v zgornjih registrih vseh grobnic v Nakš-e Rostamu;The Achaemenid Empire in South Asia and Recent Excavations in Akra in Northwest Pakistan Peter Magee, Cameron Petrie, Robert Knox, Farid Khan, Ken Thomas p.713-714 med najbolj ohranjene spada grobnica Kserksa I.

Ka'ba-ye Zartošt thumb|right|Zaratustrova kaaba pred grobnicami v Nakš-e Rostamu

Ka'ba-je Zartošt ali Zaratustrova kaaba je kockasta zgradba iz 5. stoletja pr. n. št. Kocka je kopija sestrske zgradbe v Pasargadu, imenovane Zendān-e Solajmān (Salomonova ječa). Zgradil jo je Darej I. (vladal 521–486 pr. n. št.) po preselitvi v Perzepolis, Artakserks II. (vladal 404–358 pr. n. št.) ali Artakserks III. (vladal 358–338 pr. n. št.). Stavba v Pasargadu je nekaj desetletij starejša. Na spodnjih delih zunanjih sten so štirje napisi v treh jezikih iz sasanidskega obdobja. Napisi veljajo za najpomembnejše iz tega obdobja. O namenu Zaratustrove kaabe obstaja več teorij.http://www.iranicaonline.org/articles/kaba-ye-zardost.

Sasanidski reliefi V Nakš-e Rostamu je sedem kamnitih reliefov s podobami v nadnaravni velikosti, ki prikazujejo vladarje Sasanidskega cesarstva. Izdelani so bili v letih 225 do 310 n. št. Na njih so različni prizori, vključno z investiturami in bitkami. thumb|left|Investitura Ardaširja I.

thumb|left|Triumf Šapurja I. nad rimskima cesarjema Valerijanom in Filipom Arabcem

Investitura Ardaširja I. (vladal okoli 226-242) Ustanovitelj Sasanidskega cesarstva naj bi dobil kraljevski prstan od samega Ahuramazde. V napisu, v katerem je najstarejša potrjena uporaba imena Iran (ērān), ArdašIr priznava, da je izdal svojo zavezo Artabanu V. (Perzija je bila vazalna država arsakidskih Partov), vendar legitimira svoje dejanje z utemeljitvijo, da je Ohrmazd (Ahuramazda) želel, naj to stori.

V dvojezičnem napisu na reliefu z Ardaširjevo investituro kralj samega sebe imenuje "Ardašir, kralj kraljev Irancev" (srednjeperzijsko ardašīr šāhān šāh ī ērān, partsko ardašīr šāhān šāh ī aryān).

Triumf Šapurja I. (vladal okoli 241-272) Na tem najslavnejšem sasanidskem skalnem reliefu je upodobljena zmaga Šapurja I. nad rimskima cesarjema Valerijanom in Filipom Arabcem. Za kraljem stoji mūbadān mūbad (visoki svečenik) Kirtir, najmočnejši zoroastrski mag v zgodovini Irana.Rome in the East: The Transformation of an Empire. Warwick Ball. str 120. Psychology Press, 16. januar 2001. Bolj dodelana različica reliefa je v Bišapurju.

Na napisu Šapur I. trdi, da poseduje ozemlje Kušana (Kūšān šahr) vse do Purušapurja (sedanji Pešavar v Pakistanu), se pravi Baktrijo do Hindukuša ali celo južno od njega:Rezakhani, Khodadad. From the Kushans to the Western Turks. str. 202–203.

Relief Bahrama II. (vladal okoli 276-293) thumb|Relief Bahrama II.

Levo in desno od kralja, upodobljenega s prekomerno velikim mečem, so vklesani proti njemu obrnjeni obrazi. Na levi je pet obrazov, morda članov njegove družine. Trije od njih imajo diademe, ki kažejo, da so kralji. Na desni strani so trije dvorjani, od katerih bi eden lahko bil Kartir. Relief je vklesan neposredno desno od Ardaširjevega investirurnega napisa in delno prekriva mnogo starejši relief, ki je dal ime Nakš-e Rostamu.

Konjeniška reliefa Bahrama II. Prvi konjeniški relief, ki se nahaja tik pod četrto grobnico, morda grobnico Dareja II., prikazuje kralja, ki se bori z rimskim sovražnikom. Drugi konjeniški relief, ki se nahaja tik pod grobnico Dareja I., je razdeljen na zgornji in spodnji register. V zgornjem registru se zdi, da kralj potiska s konja rimskega sovražnika, verjetno rimskega cesarja Kara. V spodnjem registru se kralj bori s konjenikom, ki nosi pokrivalo v obliki živalske glave. Zanj velja, da je bil indo-sasanidski vladar Hormizd I. Kušanšah.HORMOZD KUŠĀNŠĀH article. Encyclopedia Iranica. Na obeh reliefih je pod kopiti kraljevega konja mrtev sovražnik.

Narsehova Investitura (vladal okoli 293-303) thumb| Narsehova investitura

Na tem reliefu kralj prejema kraljevski prstan od ženske osebe, za katero se pogosto domneva, da je božanstvo Aredvi Sure Anahita. Ker kralj ni upodobljen v pozi, ki bi jo pričakovali v prisotnosti božanstva, je ženska verjetno njegova sorodnica, morda kraljica Šapurduhtak iz Sakastana.

Konjeniški kip Hormizda II. (vladal okoli 303-309) thumb|Konjeniški kip Hormizda II.

Relief je pod tretjo grobnico, ki je morda pripadala Artakserksu I. Na reliefu je ipodobljen Hormizd II., ki potiska s konja sovražnika, morda Papaka Armenskega. Neposredno nad reliefom in pod grobnico je zelo poškodovan relief s podobo Šapurja II. (vladal okoli 309-379) v spremstvu njegovih dvorjanov. Arheologija thumb|Zaratustrova kaaba, za njo grobnica Dareja II. nad konjeniškim reliefom Bahrama II.

Leta 1923 je nemški arheolog Ernst Herzfeld naredil odlitke napisov na grobu Dareja I. Od leta 1946 so ti odlitki shranjeni v arhivu Freerjeve galerije umetnosti in galerije Arthurja M. Sacklerja v Washingtonu, DC.

Nakš-e Rostam je med letoma 1936 in 1939 več let izkopavala ekipa Orientalskega inštituta Univerze v Chicagu pod vodstvom Ericha Schmidta.E. F. Schmidt. "Persepolis III: The Royal Tombs and Other Monuments". Oriental Institute Publications 70. University of Chicago Press, 1970, ISBN 0-226-62170-7.

Sklici

Viri

Canepa, Matthew P. "Topographies of Power, Theorizing the Visual, Spatial and Ritual Contexts of Rock Reliefs in Ancient Iran", in Harmanşah (2014), google books. Cotterell, Arthur (ur.), The Penguin Encyclopedia of Classical Civilizations, 1993, Penguin, .

Zunanje povezave

Ernst Herzfeld Papers, Series 5: Drawings and Maps, Records of Naqsh-i Rustam Collections Search Center, S.I.R.I.S., Smithsonian Institution, Washington, D.C. Hubertus von Gall "NAQŠ-E ROSTAM" in Encyclopædia Iranica

Kategorija:Arheološka najdišča v Iranu Kategorija:Ahemenidi Kategorija:Sasanidi