Londinium, znan tudi kot Rimski London, je bil glavno mesto Rimske Britanije večino obdobja rimske vladavine. Večina zgodovinarjev 21. stoletja meni, da je bila to prvotno naselbina, ustanovljena kmalu po Klavdijevi invaziji na Britanijo, na sedanji lokaciji City of London okoli leta 47–50 našega štetja, vendar nekateri zagovarjajo starejše mnenje, da je mesto nastalo v obrambnem ograjenem prostoru, zgrajenem med Klavdijevo invazijo leta 43 našega štetja.Perring, London in the Roman World, pp. 51-63 Njegova najzgodnejša varno datirana zgradba je leseni odtok iz leta 47 našega štetja.Number 1 Poultry (ONE 94), Museum of London Archaeology, 2013. Archaeology Data Service, The University of York. Ležal je ob ključnem prehodu ob reki Temzi, ki je mesto spremenil v cestno povezavo in glavno pristanišče (ki je bilo zgrajeno med letoma 49 in 52 n. š.), ki je služilo kot glavno trgovsko središče v Rimski Britaniji do njegove opustitve v 5. stoletja.
Po ustanovitvi mesta sredi 1. stoletja je zgodnji Londinium zasedal razmeroma majhno območje 1,4 km², kar je približno polovica površine sodobnega londonskega Cityja in enako velikosti današnjega Hyde Parka. Leta 60 ali 61 našega štetja je upor Icenov pod Boudico prisilil rimske sile, da so zapustile naselje, ki je bilo nato uničeno. Po porazu Boudike s strani rimskega guvernerja Gaiusa Suetoniusa Paulinusa je bila ustanovljena vojaška uprava in mesto je bilo obnovljeno. Verjetno si je v približno desetletju v veliki meri opomoglo. V poznejših desetletjih 1. stoletja se je Londinium hitro širil in postal največje britansko mesto ter imel velike javne stavbe, kot sta forum in amfiteater. Do 2. stoletja je Londinium narasel na morda 30.000 ali 60.000 ljudi, skoraj zagotovo je nadomestil Camulodunum (Colchester) kot glavno mesto province; do sredine 2. stoletja je bil Londinium na vrhuncu. Njegova forumska bazilika je bila ena največjih stavb severno od Alp, ko je cesar Hadrijan leta 122 obiskal Londinium. Izkopavanja so odkrila dokaze o velikem požaru, ki je kmalu zatem uničil večji del mesta, vendar je bilo mesto znova obnovljeno. Do druge polovice 2. stoletja se zdi, da se je Londinium zmanjšal tako po velikosti kot po številu prebivalcev.
Čeprav je Londinium ostal pomemben do konca rimskega obdobja, nadaljnje širitve ni bilo. Produkt komunalnih gospodinjskih odpadkov, gnoja, keramičnih ploščic in nekmetijskih ostankov poselitve naselbin, ki so se stoletja kopičili relativno nemoteno. Nekaj časa med letoma 190 in 225 so Rimljani zgradili obrambno obzidje okoli kopenske strani mesta. Londonski zid je preživel še nadaljnjih 1600 let in je na splošno določal obod starega londonskega Cityja.
Ime Etimologija imena Londinium ni znana. Po psevdozgodovinski Zgodovini britanskih kraljev Geoffreyja iz MonmouthaGalfredus Monemutensis [Geoffrey of Monmouth]. Historia Regnum Britanniae [History of the Kings of Britain], Vol. III, Ch. xx. . Geoffrey of Monmouth. Translated by J.A. Giles & al. as Geoffrey of Monmouth's British History, Vol. III, Ch. XX, in Six Old English Chronicles of Which Two Are Now First Translated from the Monkish Latin Originals: Ethelwerd's Chronicle, Asser's Life of Alfred, Geoffrey of Monmouth's British History, Gildas, Nennius, and Richard of Cirencester. Henry G. Bohn (London), 1848. Hosted at Wikisource. je bila dolgo objavljena kot izpeljanka od istoimenskega ustanovitelja po imenu Lud, Helijevega sina. Ni dokazov, da bi taka figura obstajala. Namesto tega je latinsko ime verjetno temeljilo na domačem britskem krajevnem imenu, rekonstruiranem kot *Londinion. Oblikoslovno to kaže na strukturo dveh pripon: -in-jo-. Vendar pa rimski Londinium ni bil neposredni vir angleškega London (Lunden), saj bi mutacija i povzročila, da je bilo ime Lyndon. To nakazuje na alternativno britsko obliko Londonion; alternativno je lokalna izgovorjava v britanski latinščini morda spremenila izgovorjavo Londiniuma v Lundeiniu ali Lundein, s čimer bi se prav tako izognili i-mutaciji v stari angleščini.Peter Schrijver, Language Contact and the Origins of the Germanic Languages (2013), p. 57. Seznam 28 britanskih mest, vključenih v Zgodovino Britancev iz 9. stoletja, natančno omenja London v stari valižanščini kot Cair Lundem ali Lundein.
Londinium se v britanski angleščini izgovarja /lʌnˈdɪniəm/ lun-DIN-ee-əm, v klasični latinščini pa [ɫɔnˈdɪniʊ̃ː].
Lega
Mesto je varovalo mostišče Rimljanov na severnem bregu Temze in glavno cestno povezavo kmalu po invaziji. Središče je bilo na Cornhillu in reki Walbrook, vendar se je razširilo proti zahodu do hriba Ludgate in vzhodno do hriba Tower Hill. Tik pred rimsko osvojitvijo so to območje izpodbijali Catuvellauni s sedežem na zahodu in Trinovante s sedežem na vzhodu; mejilo je na kraljestvo Cantiacev na južnem bregu Temze.
Rimsko mesto je nazadnje pokrivalo vsaj območje londonskega Cityja, katerega meje so v veliki meri opredeljene z nekdanjim obzidjem. Londiniumova obala na Temzi je potekala od okrog Ludgate Hilla na zahodu do današnjega Towera na vzhodu, približno 1,5 kilometra. Severni zid je dosegel Bishopsgate in Cripplegate blizu nekdanjega mesta Londonskega muzeja, smer, ki jo zdaj označuje ulica Londonski zid. Pokopališča in predmestja so obstajala zunaj ožjega mesta. Zahodno od mesta je bil okrogel tempelj, čeprav njegova posvetitev ostaja nejasna.
Znatna predmestja so obstajala v St Martin-in-the-Fields v Westminstru in okoli južnega konca mostu čez Temzo v Southwarku, kjer so izkopavanja leta 1988The London Archaeologist 1988 Vol 5 No. 14 in 2021 razkrila dovršeno zgradbo z lepimi mozaiki in stenami s freskami iz leta 72 našega štetja.The Liberty of Southwark https://thedig.thelibertyofsouthwark.com/ London's largest Roman mosaic find for 50 years uncovered https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-60466187 Napisi kažejo, da je bil tam Izidin tempelj.
Status Londinium je zrasel kot vicus in kmalu postal pomembno pristanišče za trgovino med Rimsko Britanijo in rimskimi provincami na celini. Tacit je zapisal, da so v času vstaje Boudike »Londinij ... čeprav se ni razlikoval po imenu 'kolonija', pogosto obiskovalo veliko trgovcev in trgovskih plovil«.Tacit. Translated by Alfred John Church & William Jackson Brodribb. Annals of Tacitus, Translated into English, with Notes and Maps, Book XIV, § 33. Macmillan & Co., London, 1876. Reprinted by Random House, 1942. Reprinted by the Perseus Project, . Hosted at Wikisource.
Odvisno od časa nastanka je skromnost prvega foruma Londiniuma morda odražala njegov zgodnji povišan status v mesto (municipij) ali pa odražala upravno koncesijo nizkemu, a pomembnemu rimsko-britanskemu naselju. Skoraj zagotovo je dobil status kolonije (colonia) pred popolno prenovo mestnega načrta ulic, ki je spremljal postavitev velikega drugega foruma okoli leta 120.Merrifield, p. 68.
V tem času je bila tudi britanska provincialna uprava skoraj zagotovo preseljena v Londinium iz Camulodunuma (danes Colchester v Essexu). Natančen datum te spremembe ni znan in noben ohranjeni vir izrecno ne navaja, da je bil Londinium »prestolnica Britanije«, vendar obstaja več močnih znakov tega statusa: najdeni so bili strešniki iz 2. stoletja z oznako »Prokurator« oz. »Publikan province Britanije v Londiniumu« so odkrili ostanke guvernerjeve palače in nagrobnikov, ki so pripadali guvernerjevemu osebju, mesto pa je bilo dobro obranjeno in oboroženo, z novim vojaškim taborom, postavljenim v začetku 2. stoletje v utrdbi na severozahodnem robu mesta, kljub temu da je bila daleč od vsake meje.Wacher, p. 85. Čeprav je besedilo nekoliko popačeno, seznam škofov za koncil v Arlesu iz leta 314 nakazuje, da sta Restitut ali Adelphius prišla iz Londiniuma. Zdi se, da je bilo mesto po Dioklecijanovi reformi okoli leta 300 sedež škofijskega vikarja in enega izmed deželnih glavarjev; do leta 368 so ga preimenovali v Augusta - običajni vzdevek glavnih mest provinc.
Zgodovina Ustanovitev
Za razliko od mnogih mest Rimske Britanije, Londinium ni bil postavljen na mestu domorodne naselbine ali oppiduma. Pred prihodom rimskih legij je bilo to območje skoraj zagotovo rahlo valovito odprto podeželje, ki so ga prečkali številni potoki, ki so zdaj pod zemljo. Ptolemaj ga navaja kot eno od mest Cantiakov, toda Durovernum (rimski Canterbury) je bil njihova plemenska prestolnica (civitas). Možno je, da je pred mestom stal kratkotrajni rimski vojaški tabor, vendar so dokazi omejeni in ta tema ostaja predmet razprave.
Arheologinja Lacey Wallace ugotavlja: »Ker v Londonu kljub obsežnim arheološkim izkopavanjem niso našli nobenih naselij LPRIA ali večjih gospodinjskih odpadkov, so argumenti za povsem rimski temelj Londona zdaj pogosti in nesporni«. Zdi se, da je latinsko ime mesta izpeljano iz prvotno britskega in pomembnih predrimskih najdb v Temzi, zlasti Battersea Shield (Chelsea Bridge, morda 4. stoletje pr. n. št.) in Wandsworthov ščit (morda 1. stoletje pr. n. št.), za oba se domneva, da sta bila votivna darova, odložena par milj gorvodno od Londiniuma, kažejo, da je bilo splošno območje prometno in pomembno. Predlagano je bilo, da je bilo območje tam, kjer se je sekalo več ozemelj. V tistem delu reke je bil verjetno brod; druge rimske in keltske najdbe kažejo, da je bilo to mesto, kjer je morda prišlo do nasprotnega križanja, ki ga opisuje Julij Cezar leta 54 pr. n. št.
Londinium se je razširil okoli točke na reki Temzi, ki je bila dovolj ozka za gradnjo rimskega mostu, vendar še vedno dovolj globoka, da je lahko prepeljala morske ladje tega obdobja. Njegova postavitev na Tideway je omogočila lažji dostop ladjam, ki so plule proti toku. Ostanke masivnega opornika za takšen most so našli leta 1981 v bližini sodobnega Londonskega mostu.
Odkrili so nekaj taboriščnih jarkov iz klavdijevskega obdobja, vendar so arheološka izkopavanja, ki jih od leta 1970 izvaja Oddelek za urbano arheologijo v Londonskem muzeju (danes MOLAS), pokazala, da je bila zgodnja naselbina v veliki meri produkt zasebnega podjetja. Odtok za les ob glavni rimski cesti, izkopan na št. 1 Perutnina, je bil z dendrokronologijo datiran v leto 47 našega štetja.
Po svoji ustanovitvi sredi 1. stoletja je zgodnji rimski London zasedal razmeroma majhno območje, približno 1,4 km² ali približno območje današnjega Hyde Parka. Arheologi so v tem obdobju odkrili veliko blaga, uvoženega iz celotnega Rimskega cesarstva, kar kaže na to, da je bil zgodnji rimski London zelo svetovljanska skupnost trgovcev iz vsega cesarstva in da so za takšne predmete obstajali lokalni trgi.
Ceste
Od petnajstih britanskih cest, zabeleženih v Antoninovem itinerariju iz 2. ali 3. stoletja, jih je sedem vodilo v Londinium ali iz njega. Večina teh je bila zgrajena blizu časa ustanovitve mesta okrog leta 47 našega štetja. Ceste so zdaj znane po valižanskih ali staroangleških imenih, saj so bila njihova prvotna rimska imena izgubljena zaradi pomanjkanja pisnih in napisanih virov. (Drugje je bilo običajno, da so ceste poimenovali po cesarju, med čigar vladavino so bile dokončane, vendar se zdi, da je bilo zaradi števila in bližine poti, dokončanih v času Klavdija, to v primeru Britanije nepraktično.)