thumb|levo|Ozemlja ameriških staroselcev v predkolonialnem obdobju
thumb|Dialekti Ute
thumb|Poglavar Ignacio (1828–1913), poglavar plemena Weeminuche Ute, 1904
Ute so ameriški staroselci iz kulturnega območja Velike kotline v Združenih državah Amerike, za katero je značilno tako vlažno podnebje v visokih gorah kot tudi polsuho podnebje, pogosto [puščavske globoke doline. Vsa plemena in ljudstva Velike kotline (razen Washoe na zahodu) so pripadala numično govorečim ljudstvom iz uto-azteških jezikov.
Danes je njihovo poselitveno območje v veliki meri omejeno na tri rezervate Ute ter rezervat južnih Paiutov: "Uintah in Ouray Indian Reservation" na severovzhodu Utaha (3.500 članov plemena); "Southern Ute Reservation" v Koloradu (1.500 članov plemena); ter "Mountain Reservation" večinoma v južnem Koloradu (vendar sega v Utah in Novo Mehiko) (2.000 članov plemena) in rezervat plemena "Paiute Indian Tribe of Utah" (približno 1.000 članov plemena – večinoma Paiuti). Večina Utejev živi v teh štirih rezervatih, nekateri pa tudi zunaj.
Ime
Izvor in pomen danes splošno uporabljenega plemenskega imena Ute nista pojasnjena, ne izvirata iz jezika Ute in ju doslej ni bilo mogoče prepričljivo izpeljati iz nobenega drugega staroselskega jezika. Prva omemba imena v obliki Yuta je najdena v španskih dokumentih. Vendar bi lahko šlo za špansko prevzemanje imena zahodnih Apačev (v jeziku Ute: Ahvahch) za severno živeče Navaje kot yutaháⁿ, yú·dàh („Tisti, ki živijo visoko [na severu]“)The Social Organization of the Western Apache - Appendix B - Western Apache Names for Alien Pepoles, Groups, Bands, and Clans Used by Other WritersChapter 12 - Ute Culture; napačen prenos etnonimov na skupine, ki prvotno niso bile tako imenovane, ni bil redek, saj Evropejci pogosto niso mogli natančno razlikovati med posameznimi staroselskimi etničnimi skupinami.
Kot mnoga staroselska ljudstva so se sami, odvisno od narečja, preprosto imenovali núuchi-u, noochew, nuciu ali nütci, nütciu („ljudstvo“), množinska oblika od núuchi, nooch ali nü, nüni, nütc („človek“, „oseba“).Talmy Givón: Ute Reference Grammar. John Benjamins Publishing Co, ISBN 978-90-272-0285-7. Danes se včasih imenujejo tudi Numi Nuuchiyu („Mi smo ljudstvo Ute“).Handbook of North American Indians, Band 11 Great Basin, S. 365
Šošoni (Surgurch) so verjetno prevzeli tuje ime. Šošoni so imeli prek trgovskih odnosov stike s Španci in so verjetno prek njih prevzeli njihovo ime; ni bilo redko, da so se prvotni etnonimi opustili in nadomestili z drugimi. Ta „ljudska imena“ so bila večinoma nadregionalno razumljiva za ljudstva različnih jezikov in so olajšala medsebojno komunikacijo, primeri: Sioux, Šajeni, Komanči in Apači. Namig, da ne gre za etnonim, ki bi izviral iz šošonskega jezika je to, da nima nobenega pomena razen poimenovanja samih Utejev, kar pa je v nasprotju s splošno domorodno prakso, da se sosednja ljudstva poimenujejo bodisi po kulturnih, socialnih ali zunanjih značilnostih (glej "rogoz" za Navajo ali "jedci pasjega mesa" za Arapaho), po mejnikih oziroma smereh ali kot "sovražniki" (za Comanche in Kiowa). Utejsko poimenovanje za Apače kot "Ahvahch" je še en primer prevzema plemenskega imena s strani domorodcev iz španščine (ti so si ga verjetno izposodili iz jezika Zuñi z pomenom "tujec, sovražnik"), utejsko poimenovanje za Cheyenne (Šajeni) kot "Seeyehnah" pa je spet izposoja iz različnih siouških jezikov izposojenega poimenovanja Šahíyena/Šahíyela kot "mala Šahíya". Šošoni so Uteje prav tako preprosto imenovali yuuta, yuuta'(-a) ali iyuta, iyutaanee ali yuta, yuta', yoo-tah, algonkinsko govoreči Arapaho (Sadteetuhkuh – "jedci pasjega mesa") so Uteje označevali kot woo'teeneiht ("črna [temnopolta] oseba") ali če so mislili na vse Uteje, kot wo'teeniiteen ("črno [temnopolto] pleme"), Cheyenne (Seeyehnah) pa prav tako kot Mo'ȯhtávėhetaneo'o ("črno[kožno] ljudstvo"). Navajo so jih preprosto poznali kot Nóódaʼí ("sovražniki"), Uteji pa jih niso imeli za strašnega sosednjega plemena, temveč so se bolj norčevali iz njihovega videza. Navajo so imenovali pua'w'its, pao'wits ali pahgahweech (rogoz, sladke trave), saj so bili Navajo za utske razmere smešno veliki in suhi. thumb|Colorado River numijski jeziki (južni Pajuti in Uti)
Plemensko ozemlje
Njihovo plemensko ozemlje, ki so ga imenovali Nootuvweep ("dežela ljudstva", tj. "dežela Utejev"), je obsegalo vzhod današnjega Utaha, zahod in sredino Kolorada ter sever Nove Mehike do reke San Juan (in njenih pritokov) in zgornjega toka reke Canadian. Prvotna lovišča in zbirališča Utejev pa so segala daleč preko tega, vse do jugozahodnega Wyominga, na ravnice vzhodne Kolorade in zahodnega Kansasa, Oklahoma Panhandle in Teksas Panhandle ter severovzhodne Arizone in vzhodne Nevade. Ko se je leta 1726/1728 razpadla zavezništvo Ute-Comanche (ker Jicarilla Apači, ki so bili pregnani na jugozahod, niso več služili kot varovalna cona med obema narodoma), so izbruhnile vojne Ute-Comanche (1727–1786), v katerih so Ute in Jicarilla Apache pogosto služili Špancem kot izvidniki proti Komančev (in njihovim zaveznikom). Veliki deli južnih ravnic so zdaj postali Comancheria, ozemlje Comanche (in od leta 1790 tudi Kiowa in Plains Apači), od leta 1820 pa so ravnice vzhodne Kolorade in zahodnega Kansasa postale plemenska ozemlja sovražnih južnih Cheyenne in južnih Arapaho (ki so se leta 1840 zavezali s Comanche-Kiowa-Plains Apache). Od takrat so Ute lahko uporabljali ravnice za lov na bizone le ob nevarnosti morebitnih konfliktov z zavezniškimi plemeni južnih ravnic, Ko.ma’ntcia, Kɨmantsi, Kohmáhts, Koomahch („Tisti, ki se vedno želijo boriti proti meni“).
Jezik
Jezik Ute skupaj z jeziki sosednjih in sorodnih Bannock, Comanche, Chemehuevi, Gosiute, Pajuti in Šošoni spada med numijske jezike, ki vsi spadajo v severno vejo uto-azteške jezikovne družine.
Čeprav omenjeni numijski jeziki izvirajo iz iste jezikovne družine, se etnonimi (oznake etničnih skupin) ne vedno ujemajo z posameznimi jeziki ali narečji in ti niso med seboj tako tesno sorodni, kot bi ime nakazovalo, saj pripadajo različnim vejam ali geografskim narečnim kontinuumom numijskih jezikov – tako tradicionalni jezik severnih Paiute, „Numu“ ali „Paviotso“ – spada v zahodno vejo numijskih jezikov, medtem ko jezik južnih Paiute kot narečje Colorado-River-Numic spada v južno vejo numijskih jezikov.
Jezik Ute – Núu-'apaghapi („jezik ljudstva“) – sam je narečje Colorado River Numic ali Chemehuevi-Ute-Južni Paiute (tudi: Ute, Južni Paiute, Ute-Južni Paiute, Ute-Južni Paiute) narečnega kontinuuma, ki spada v južno numično vejo; k temu spadajo še sorodna regionalna narečja: Chemehuevi (Ampagapü – „jezik“) Chemehuevi ter južni Paiute južnih Paiute. Jezik Kawaiisu (Nuwa ali Nuooah) – Nïwï-'abigi-dï, Nïwï-'abigi-pï (ali Tehachapi) – prav tako spada v južno numijsko vejo.
Kot je že omenjeno, so južni numijski jeziki ali narečja med seboj bližje kot severni Paiute (Numa ali Paviotso) (več regionalnih narečij, vključno z Bannock) severnih Paiute in Bannock, ki spadajo v zahodno numično vejo, ter vzhodno narečje Mono (Nim) Owens Valley Paiute (vzhodni Mono) in zahodno narečje Mono Mono (Monache, Mono Lake Paiute ali zahodni Mono).
Zato se včasih zaradi regionalnih in deloma kulturnih podobnosti severni Paiute (Paviotso), Bannock, Mono (Monache, Mono Lake Paiute, zahodni Mono) in Owens Valley Paiute (vzhodni Mono) (zahodna numijska veja),Timbisha Shoshone (Panamint, tudi Northern Death Valley Shoshone), Zahodni Shoshone, Gosiute (Goshute) (centralna numična veja), Kawaiisu (Nuwa ali Nuooah) (tudi Southern Death Valley Shoshone), Chemehuevi, vključno z zahodnimi skupinami Ute (južna numična veja), skupaj imenovani Paiute. Vzhodne skupine Ute (južna numična veja) ter Severni in Vzhodni Shoshone in Comanche (centralna numijska veja) so bili pogosto imenovani Shoshone.
Danes pa večina članov plemena Ute govori ameriško angleščino.
Zgodovina
Pred prihodom Evropejcev v Severno Ameriko so Ute živeli kot nomadi. Ni dokazov o priseljevanju ljudstva iz druge regije, deželo so verjetno naseljevali več kot 1000 let.
Živeli so v prostranih pokrajinah Velikega bazena (angleško: Great Basin) in so se skoraj izključno preživljali z lovom na veliko divjad. To je vključevalo tudi lovske pohode v Velike ravnice (Great Plains)v slovenščini pogosto napačno imenovane tudi prerije, ki pa so tvorile le vzhodno polovico Velikih ravnic (Great Plains) današnjega Kolorada in Nove Mehike, da bi lovili ameriške bizone (bivole). Niso se ukvarjali z nobenim kmetijstvom. Ute so bili eno prvih plemen ravnic, ki so prišli v posest konj, ki so jih zamenjali ali ukradli v trgovini s španskimi raziskovalci okoli leta 1630. Mobilnost, ki so jo konji popolnoma spremenili, je privedla tudi do spremembe družbe Ute. Nastali so tako konflikti kot zavezništva s sosednjimi plemeni ter razširjene trgovinske vezi. Na vzhodu in severovzhodu so imeli Ute večinoma sovražne spopade s plemeni ravnic Arapaho (Sadteetuhkuh – "jedci pasjega mesa") in Cheyenne (Seeyehnah), ki so tja vdrli v začetku 19. stoletja.
Na severovzhodu so imeli Ute večinoma sovražne spopade z močnimi pol-nomadskimi plemeni prerijskih Indijancev Pawnee (Koomuhch) na Centralnih ravnicah Kansasa in Nebraske, po razpadu zavezništva Ute-Comanche so bili Comanche (in od leta 1790 skupaj s Kiowa in Kiowa Apači (Plains Apache) dominantna sila Južnih ravnic na vzhodu in jugovzhodu ter za Ute najnevarnejši sovražniki in zato splošno znani kot Koomahch ("sovražniki"). Ute so se sprva skupaj s Comanche borili proti Apačem, dokler se ti niso večinoma umaknili iz ravnic na zahod in jug v obrobna območja in gore, zdaj pa so se povezali s svojimi nekdanjimi sovražniki – Jicarilla Apači (južne skupine Ute so razvile družinske vezi z Jicarilla) in Picuris ter Taos Pueblos – proti svojim nekdanjim borbenim tovarišem in služili Špancem kot izvidniki v odpravah proti Comanche. Trgovinske odnose so vzdrževali z Eight Northern Pueblo (kamor sta spadala Picuris in Taos Pueblo), drugimi Pueblo Indijanci (Dtewach) – vključno s Hopiji (Moowkuhch) in Zuñi (Poovuhdtuhch) –, vendar so večinoma ostali sovražni. Do Navajo (Diné) (Pahgahweech), ki so živeli neposredno južno od Ute, ter Bannock in Severnih Shoshone (oba Surgurch) na severozahodu in severu, je bil njihov odnos spremenljiv; Navajo niso bili obravnavani kot nevarni sovražniki in so bili pogosto trgovinski partnerji, vendar so se Bannock in Severni Shoshone vsekakor obravnavali kot nevarni bojevniki. Nasprotno, Gosiuti (Gweesyootach) in Zahodni Šošoni (Surgurch), ki so živeli na zahodu in severozahodu, ter Južni Pajuti (Payurch) na jugozahodu, so veljali za miroljubne in lahke nasprotnike, še posebej ker so se te etnične skupine zaradi pomanjkanja hrane večinoma gibale v majhnih družinskih klanih peš (in ne na konjih). Uti so jih raje napadali pozimi (ker so bili lažje najdeni v svojih taboriščih in pogosto fizično oslabljeni zaradi pomanjkanja hrane), da bi jih nato prodali kot sužnje Špancem na trgih sužnjev v Santa Fe de Nuevo México.
Čeprav so veljali za precej agresivno ljudstvo, so bili do ameriške vlade večinoma prijazni in so jo podpirali v kampanjah proti Komančem, Apačem ali Kiowam. Izgon Utov iz njihovih tradicionalnih naselitvenih območij se je začel s pogodbo med Uti in vlado 30. decembra 1849. V okviru indijanske politike Združenih držav so Uti vedno več zemlje prodali ali jo zamenjali za druga območja v rezervatih, njihov življenjski prostor pa se je postopoma omejil na rezervate, ki jim jih je dodelila vlada.
Družbena organizacija Utov
thumb|Ute na konju, 1890-ta leta