Gabrijel Bukatko (; ). rusinsko-ukrajinski cerkveni dostojanstvenik na Hrvaškem oziroma grkokatoliški duhovnik in škof, kakor tudi rimskokatoliški nadškof in teolog; * 27. januar 1913 Donji Andrijevci (Slavonski Brod, Slavonija, Avstroogrsko cesarstvo; danes Hrvaška), † 19. oktober 1981, Vrbas (AP Vojvodina; Nova Jugoslavija, danes Srbija).
Bil je beograjski nadškof (1964-1980) in apostolski upravitelj Banata (1964-1981).
Bil je tudi koncilski oče na vseh štirih zasedanjih in član Osrednjega pripravljalnega odbora Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.
Življenjepis Družina in šolanje Bukatko se je rodil kmečkim staršem očetu Dioniziju Bukatku in materi Juliji rojeni Kiš kot četrti od šestih otrok v Donjih Andrijevcih — obsavskem mestecu in občinskem središču s čez 4000 prebivalci blizu Slavonskega Broda. Do petega razreda je v šolo hodil v domačem kraju (1919–1924), šesti razred gimnazije je obiskoval v Slavonskem Brodu, sedmi in osmi razred pa je obiskoval pri frančiškanih v Malem semenišču v bosenskem Visokem (1931–1933), kjer je tudi maturiral.
Študije je nadaljeval na Filozofski fakulteti Papeške univerze »De propaganda fide« v Rimu. 1935 je tam diplomiral iz filozofije; nato je tudi magistriral iz teologije.
2. aprila 1939 ga je v Rimu posvetil v duhovnika križevski škof Dionizij NjaradiDionizij Njaradi (1874-1940) je bil križevski vladika 1920-1940 in vodilni rusinski izobraženec, ki je je s svojimi posegi v javno življenje vplival na versko življenje na Hrvaškem.. Študij je nadaljeval v Rimu in leta 1940 doktoriral z disertacijo »De redemptione secundum doctrinam metropolitae Antonii Kharpovickij«. Po vrnitvi v domovino je moral 1940 najprej odslužiti vojaščino in sicer v Sarajevem. Od avgusta do novembra 1940 pa je bil kaplan v Ruskem Krsturju.
Cerkvene službe V križevski škofiji je opravljal službo škofovega tajnika, kanclerja in kanonika. 1946 je bil imenovan za kapitularnega vikarja križevske škofije. Bil je tudi rektor Stolnice Svete Trojice v Križevcih od 1941 do 1950.
23. februarja 1952 ga je papež Pij XII. imenoval za apostolskega upravitelja križevske škofije in naslovnega škofa Severijana; 27. aprila 1952 pa je bil posvečen v škofa in ustoličen. Škofovsko posvečenje je potekalo v Zagrebški stolnici, kjer je bil glavni posvečevalec beograjski nadškof Josip Ujčić, soposvečevalca pa zagrebški pomožni škof in naslovni škof Dodone Josip Lach ter đakovsko-sremski upravitelj in naslovni škof Herakleje Pontske Stjepan Bäuerlein
Dne 2. marca 1961 je bil imenovan za naslovnega nadškofa Mocissa in na željo nadškofa Ujčiča za pomožnega beograjskega nadškofa s pravico nasledstva, 4. aprila 1961 pa za apostolskega upravitelja križevške škofije, kar je ostal vse do svoje smrti 1981.
28. junija 1961 je postal apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Banata, ki je postal 1986 samostojna Zrenjaninska škofija.
Udeležil se je kot koncilski oče vseh štirih sej Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora, ki je trajal od 1962-1965. Bil je član Jugoslovanske škofovske konference; njen tajnik pa celo desetletje..
24. marca 1964 je postal po smrti nadškofa Josipa Ujčića beograjski nadškof in apostolski upravitelj za jugoslovanski del Banata. Na položaju Zrenjaninskega (bečkereškega) apostolskega upravitelja je ostal do 1971, ko je postalo to področje po koncilskih navodilih samostojna škofija in je dobilo svojega prvega škofa v osebi Tomaža Junga (1911–1992).
Delovanje 1942 je postal škofov tajnik; od 1943 je bil upravnik škofijskega premoženja. 1944 je postal kanonik in župnik Križevske stolnice sv. Trojice. Po smrti škofa Janka Šimraka leta 1946 Janko Šimrak (1883-1946) je bil križevski škof od 1941 do 1946. Ukvarjal se je tudi s političnim in pisateljskim delom je opravljal službo škofijskega blagajnika.
Posebej si je prizadeval za obnovo cerkva in cerkvenih poslopij, ki so billa poškodovana med Drugo svetovno vojno. Janez XXIII. ga je imenoval za člana "Predkoncilske komisije za laični apostolat", 22. julija 1960 pa je bil imenovan za rednega škofa škofije Križevci.
Škof Bukatko je ustanavljal nove župnije povsod tam, kjer se je pojavila potreba. Medvojni spopadi ter povojni nesodni komunistični poboji drugače mislečih, kakor tudi pogrom nad polmilijonsko katoliško manjšino Podonavskih Nemcev (Donauschwaben) je usodno spremenil narodnostno in versko sestavo prebivalstva v celotni Jugoslaviji. V zvezi s tem je prišlo tudi do preseljevanja prebivalstva iz Bosne v Vojvodino, pa tudi do izseljevanja vernikov iz Žumberka v Metliko, Karlovac in Zagreb. Tako so bile v času njegovega škofovanja ustanovljene župnije Berak (1954), Novo Orahovo (1954), Kula (1956), Metlika (1958), Vinkovci(1958), Vrbas, (1960), Vukovar (1962) in Inđija (1966).
Napisal je kratke zgodovinske zapiske o križevški škofiji in pomembno prispeval k objavi imenika te škofije. Prevedel je tudi dele Zakonika kanonskega prava, ki se nanašajo na Vzhodne Cerkve.
Bukatko se je soočal s težkimi gospodarskimi razmerami in pomanjkanjem duhovnikov; za svojo glavno nalogo si je zadal skrb za nove duhovniške poklice. V zvezi s tem je dal 1959 v najem svojo škofijsko palačo v Križevcih salezijancem, kjer je klasično gimnazijo — „Srednjo versko šolo za pripravljanje duhovnikov” 1960-62 obiskoval tudi njegov beograjski naslednik Stanislav Hočevar. Katoliškim dijakom se je pridružilo tudi nekaj grkokatoliških Rusinov v želji, da bi postali salezijanci po njegovi in njegovih predhodnikov želji — kar se pa ni posrečilo. Prizadeval si je tudi tako v Križevih kot v Beogradu za uresničevanje sklepov Drugega vatikanskega koncila, ki so si jih nekateri razlagali precej po svoje, tudi pod vplivom bolj svobodomiselnega veroučnega priročnika "Snaga susreta", ki po njegovem mnenju s svojo preohlapno moralko ne le, da ni vzgajal veroukarjev, ampak je celo prispeval k duhovniškim in redovniškim izstopom zlasti na področju Zadrske in Beograjske nadškofije.
Razvijal je sorazmerno dobre odnose s Srbsko pravoslavno Cerkvijo, zlasti z njenim takratnim za krščansko zbližanje odprtim patriarhom Germanom. To in pa tudi odstavitev izrazito proticerkveno usmerjenega Rankovića je vse skupaj pripomoglo 1966 k zopetni vzpostavitvi med Jugoslavijo in Svetim sedežem diplomatskih odnosov, ki jih je Tito enostransko pretrgal 1952.
Bil je znan kot velik prijatelj Slovencev in je med drugim ustregel njihovi prošnji, da je bila na žegnanje 1977 pri Sv. Antonu — kjer je takrat pelo in drugače sodelovalo v župnijskem življenju veliko rojakov —, prvič maša v slovenščini. V tem naklonjenem duhu ga je na njegovo željo nasledil v vodstvu nadškofije že dolga leta v diaspori delujoči urednik Blagovesti Alojzij Turk.
Smrt in spomin Zaradi slabega zdravja se je 4. marca 1980 odpovedal vodstvu Beligrajske nadškofije, medtem ko je do smrti ostal apostolski upravitelj Križevske škofije, ki jo je odslej vodil iz Ruskega Krsturja.
Umrl je 19. oktobra 1981. v bolnici v Vrbasu.
Pokopan je v Stolnici sv. Nikolaja v Ruskem Krsturju.
Sklici
Nadaljnje branje
Дмитро Блажейовський. Ієрархія Київської Церкви (861—1996). — Львів: Каменяр, 1996. — 567 С.
Dmytro Blažejovskyj. Byzantine Kyivan rite students in Pontifical Colleges, and Seminaries, Universities and Institutes of Central and Western Europe (1576–1983). — AOSBM, Sectio I. — Vol. 43. — Rome 1984. — 366 P. Dmytro Blazejowskyj. Ukrainian Catholic Clergy in Diaspora (1751–1988). Annotated List of Priests Who Served Outside of Ukraine. — Rome 1988. — 284 P.
Zunanje povezave
BUKATKO, Gabrijel. Hrvatski biografski leksikon (1983–2024), mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2025. Pristupljeno 9.9.2025. Gabrijel Bukatko Hrvatska internetska enciklopedija 9. ožujak 2022. Susret grkokatoličkih svećenika Slavonsko-srijemskog vikarijata u Piškorevcima Temu susreta „Nadbiskup Gabrijel Bukatko – lik i djelo pastira i duhovnog oca“ izložio je piškorevački i donjoandrijevački župnik o. Igor Sikora. Piškorevci, sub, 20. velj. 2021. Katolička tiskovna agencija biskupske konferencije Bosne i Hercegovine Vladika Gabriel Bukatko i americki nadbiskup Fulton Sheen u Rimu
Beogradska nadbiskupija – svi beogradski nadbiskupi Kratak istorijat Beogradske nadbiskupje (kc.org.rs)
Nadbiskupi Beogradske nadbiskupije
Gabrijel Bukatko - Alchetron, The Free Social Encyclopedia Archbishop Gabriel Bukatko [Catholic-Hierarchy David M. Cheney, 30 Jul 2024]
Gabrijel Bukatko – Unionpedia Deutsch Wikipedia Gabrijel Bukatko
Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški nadškofje Kategorija:Apostolski upravitelji Banata Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda Kategorija:Hrvaški uredniki Kategorija:Hrvaški publicisti Kategorija:Hrvaški pisatelji Kategorija:Ukrajinski pisatelji Kategorija:Hrvaški poligloti Kategorija:Člani Jugoslovanske škofovske konference Kategorija:Koncilski očetje drugega vatikanskega koncila Kategorija:Rojeni leta 1913 Kategorija:Umrli leta 1981 Kategorija:Hrvaški grkokatoliški duhovniki Kategorija:Hrvaški grkokatoliški škofje Kategorija:Grkokatoliški škofje v Križevcih Kategorija:Diplomiranci Univerze De propaganda fide Kategorija:Doktorirali na Univerzi De propaganda fide Kategorija:Bazilijanci Kategorija:Rusini Kategorija:Ukrajinci Kategorija:Pokopani v Ruskokrsturski stolnici Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah