Matija Klombner (tudi Matevž Klobner ali Matevž Klombner) slovenski organizator protestantizma, prevajalec, uradnik in urednik, * pred 1508, ?, † 11. julij 1569, Ljubljana.
Klombner je bil eden prvih privržencev protestantizma na slovenskih tleh. Deloval je v Ljubljani, kjer je že leta 1527 njegova hiša postala središče protestantsko usmerjenih posameznikov. Bil je pomemben akter v zgodnjem obdobju slovenskega protestantizma, a je zaradi svojih ambicij in kasnejših nesoglasij s Primožem Trubarjem postal tudi kontroverzna osebnost.
Življenje in delo Natančen datum rojstva Matije Klombnerja ni znan, a je bil zagotovo starejši od Primoža Trubarja. Rodil se je pred letom 1508, kraj rojstva pa ni dokumentiran. Živel je v Ljubljani, kjer je leta 1529 postal deželni pisar, leta 1530 pa tajnik deželnega sodišča. V letih 1548–1549 je bil protipisar kranjskega vicedomata. Že dolgo je bil v tesnih stikih z Ivanom Ungnadom, vplivnim podpornikom protestantizma. Pred letom 1560 je prenehal službovati in se preživljal kot zasebnik in hišni posestnik v Ljubljani.
Klombner je bil ključna oseba pri organizaciji protestantskega gibanja v Ljubljani. Njegova hiša je bila zbirališče protestantsko mislečih že od leta 1527. Bil je energičen, drzen in zavzet, a hkrati tudi neizobražen (bil pa je pismen) in pogosto deloval bolj za zunanji učinek kot za vsebinsko poglobljenost. Kljub temu je sprva imel pomembno vlogo pri moralni, finančni in operativni podpori Trubarjevemu delu. Leta 1562 je pokazal boječnost, ko bi moral biti skupaj z drugimi protestanti ujet, kar je povzročilo govorice o njegovem poskusu bega.
I. Kostrenčič je v tübingenski univerzitetni knjižnici našel številna pisma in dokumente, za katere je ugotovil, da so napisani v nemščini, vendar s slovenskim pridihom (slavisch gedacht und deutsch niedergeschrieben). Zapisi pripadajo Klombnerju in Ungnadu. Klombner je pisal Primožu Trubarju, Ivanu Ungnadu in Nikolaju Pichlerju.
Nesoglasja s Trubarjem Sprva sta se Klombner in Trubar dobro razumela, ker je Klombner nudil Trubarju ključne povezave z Ljubljano. Vendar so se odnosi med njima zaostrili, ko je Klombner leta 1561 organiziral zbiranje slovenskih cerkvenih pesmi za novo pesmarico. Trubar je zbirko pregledal in jo zavrnil zaradi pomanjkljive vsebine, oblike in izrazite (preveč) protikatoliške usmerjenosti. Klombner je kljub temu pesmi poslal Ivanu Ungnadu v Urach, ne da bi o tem obvestil Trubarja. Kljub temu je Klombner s svojo organizacijsko vnemo in stiki z Ungnadom pomembno prispeval k razvoju slovenskega protestantskega tiska. Njegova vloga pri zbiranju in promoviranju slovenskih cerkvenih pesmi ter drugih prevodov je pustila pomemben pečat, čeprav je njegovo delo pogosto ostalo v senci spora s Trubarjem. Pesmarica je izšla leta 1563 v Tübingenu pod Trubarjevim imenom, kar je še dodatno zaostrilo njun spor. Zbirka je vsebovala ponatis sedmih Trubarjevih pesmi iz leta 1550 in 60 pesmi raznih, večinoma neznanih avtorjev in predlagateljev.
Klombnerjev nemirni duh in ambicioznost sta ga vodila k nadaljnjemu delu brez Trubarjevega soglasja. Koordiniral je prevajanje več pomembnih del, med drugim:
Luthrova Hišna postila, Spangenbergova postila (prevod Janža Weixlerja), Wittenberški in mecklenburški eksamen ordinalov (prevod Surculusa, morda Ocepek), Augsburška veroizpoved z dodatki (prevod Andreja Lilka), Svetopisemska knjiga Psalmov (prevod Adama Bohoriča), Postila Veita Dietricha (prevoda Janža Tulščaka in Sebastijana Krelja). Ene duhoune peisni (urednik Jurij Juričič)
Klombner je o teh projektih obveščal Ungnada, Trubar pa z njimi ni bil ustrezno seznanjen, kar je poglobil razkol med njima.
Glej tudi
Protestantizem na Slovenskem
Sklici
Viri
Kategorija:Slovenski protestanti Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Slovenski uredniki Kategorija:Neznano leto rojstva