right|thumb|200px|Prečni prerez vitega črevesa − Peyerjeve plošče so obkrožene. Peyerjeva plošča ali združeni limfatični folikel je skupek limfatičnih foliklov v črevesju; nahajajo se zlasti v distalnem delu teščega črevesa (jejunum) in v vitem črevesu (ileumu), pa tudi v dvanajstniku. Gre za pomembno komponento limfatičnega tkiva sluznic prebavil (GALT, angl. Gut Associated Lymphoid Tissue). Poimenovane so po švicarskem anatomu iz 17. stoletja, Johannu Conradu Peyerju. Ponatisnjeno:

Zgradba Peyerjeve plošče so na videz podolgovate zadebelitve črevesne sluznice, ki v dolžino merijo nekaj cenimetrov. V človeškem črevesju jih je okoli sto. Pod mikroskopom so prepoznavne kot ovalni ali okrogli limfatični folikli (podobni bezgavkam); nahajajo se v sluznični plasti zlasti vitega črevesa, segajo pa tudi v podsluznico. Pri posamezniku je njihovo največje število prisotno v starosti okoli 15−25 let, nato pa v obdobju odraslosti število pada. Največ jih je v dostalnem delu vitega črevesa; v zadnjih 25 centimetrih vitega črevesa se nahaja okoli polovica vseh Peyerjevih plošč. Med posamezniki sicer obstajajo velike razlike v obliki, številu in porazdelitvi Peyerjevih plošč. Pri odraslih prevladujejo v kličnih središčih foliklov limfociti B, limfociti T pa se nahajajo v conah med folikli. Med mononuklearnimi levkociti so v Peyerjevih ploščicah pogosteje zastopani kot v periferni krvi regulatorni limfociti T (CD4+/CD25+: 10 %) in limfociti T CD8+/CD25+ (5 %).

Peyerjeve plošče, kot tudi druge limfatične folikle, obdaja folikularni epitelij (angl. follicle-associated epithelium, FAE). Od tipičnega epitelija, ki sicer obdaja črevesne resice, se FAE razlikuje po tem, da vsebuje manj čašastih celic, zato ga pokriva tanjša plast sluzi. Značilna je tudi prisotnost celic M, ki omogočajo privzem in prenos antigenov iz črevesne svetline. Bazalna lamina folikularnega epitelija je poroznejša v primerjavi z epitelijem črevesnih resic, vendar je FAE slabše prepusten za ione in makromolekule, zlasti zaradi večjega izražanja beljakovin tesnih stikov.

Peyerjeve plošče nimajo aferentnih mezgovnic (limfnih žil) – antigeni prihajajo neposredno iz črevesne svetline. Ihan A. Osnove medicinske imunologije. Ljubljana, Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo, 2020.

Vloga Črevesna sluznica je zaradi svoje strukture neprepustna za večino tujih snovi (antigenov), saj njihov prehod preprečijo tesni stiki med epitelnimi celicami, ki so pa še dodatni prekrite z vsaj 50 μm debelo gosto sluzjo. V Peyerjevih ploščah je organiziran specializiran transport za zajem antigenov in njihov transport do imunskih celic. Patogeni mikroorganizmi in drugi antigeni, ki vstopijo v črevesni trakt, naletijo na makrofage, dendritične celice, limfocite B in limfocite T v Peyerjevih plaščih in drugih komponentah limfatičnega tkivo sluznic prebavil (GALT). Peyerjeve plošče delujejo v prebavilih podobno kot tonzile v dihalih, saj lovijo tuje delce, jih nadzorujejo in uničujejo. Peyerjeve plošče imajo prilagodljive imunske sposobnosti, saj povzročajo selektivno apoptozo limfocitov B celic preko signalizacije interlevkina-2 (IL-2), usmerjenega proti CD122. Poleg tega populacija limfocitov B obnavlja.

Sklici

Kategorija:Limfatični sistem