Delta Saloum ali Sine-Saloum je rečna delta v Senegalu ob ustju reke Saloum, kjer se izliva v severni Atlantski ocean. Delta obsega 180.000 hektarjev. Razteza se 72,5 kilometra vzdolž obale in 35 kilometrov v notranjost.
Leta 2011 je bil 145.811 hektarjev velik del delte uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO. Območje vsebuje »sladkane kanale, ki obsegajo več kot 200 otokov in otočkov, mangrovski gozd, atlantsko morsko okolje in suhi gozd«. Narodni park delta Saloum obsega 76.000 hektarjev delte.
Med vrstami ptic, ki gnezdijo ali prezimujejo na tem območju, so kraljeva čigra (Thalasseus maximus), veliki plamenec, žličarka, srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea), kamenjar (Arenaria interpres) in mali prodnik (Calidris minuta). Poleg tega, da je delta dragoceno gnezdišče za ptice, vsebuje 218 gomil školjk, artefakti, odkriti na približno 28 grobiščih, pa so ponudili pomemben vpogled v zgodovino človeškega bivanja na tem območju.
Geografska lega Meje delte Saloum in njenega območja so opisane zelo različno, odvisno od uporabljenih meril. Glede na dokumente, ki so na voljo za priznanje kot Unescov biosferni rezervat in Unescova svetovna dediščina, naj bi območje merilo 5000 km², vključno z nižavjem do Thièsa (!) na severu. Verjetno bi bilo smiselno vključiti nižavje vzdolž črte Joal-Fadiouth–Fatick–Kaolack–Latmingué kot severno mejo. Južno mejo tvori sosednja država Gambija, na zahodu pa morska meja sledi bodisi poldnevniku 16°46'23,7"Z (uvrstitev svetovne dediščine) bodisi 16°48'00"Z (biosferni rezervat). Obsežna meja na vzhodu sledi poteku državne ceste N5 od Karang Poste preko Toubakouta in Passyja do Kaolacka.
Skozi delto Saloum tečejo trije pomembni rečni kraki, nekateri od njih potekajo vzporedno drug z drugim v smeri severovzhod-jugozahod: glavni krak Saloum, desni severni krak, Diombos na sredini in Bandiala na jugu. Prostor med glavnima krakoma zasedata dve veliki skupini otokov. Med Saloumom in Diombosom ležijo otoki Îles du Saloum, znani tudi kot Îles du Gandoul, med Diombosom in Bandialo pa Îles de Bettenty, poimenovani po glavnem mestu Bettenty na atlantski obali.
Med tema glavnima krakoma leži gosta mreža vijugastih bolongov, ki ustvarjajo arhipelag z več kot 200 otoki, obrobljenimi z mangrovskimi gozdovi različnih širin, kjer se mešata slana in sladka voda. Največji in najpomembnejši otok leži na skrajnem vzhodu delte, otok Loog, na katerem je departmajska prefektura Foundiougne. Po popisu prebivalstva iz leta 2023 je število prebivalcev treh otoških občin skupaj znašalo 26.796. Toda tudi zunaj glavnih rokavov plimski tokovi izpirajo vodne poti v pokrajino. Severno od glavnega rokava Saloum so to Marigot de Guilor, ki obdaja otok Mar Lodj, Marigot de Faoye, Marigot de Fayil in nenazadnje spodnji tok reke Sine, zaradi česar je dežela dvoživka, včasih celo 20 kilometrov oddaljena od glavnega toka. Mangrovski gozdovi se nadaljujejo tudi na jugu, med rekama Diombos in Jinnak Bolon, na otoku Jinack, ki ga deli gambijska meja.
Glede na zemljevide, priložene nominaciji, območje svetovne dediščine UNESCO vključuje narodni park delta Saloum, ki je pod zaščito od leta 1976, tj. teritorialno morje z majhnimi otoki, peščenimi bregovi, plitvinami in plitvimi območji, ter lovski rezervat Forêt de FathalaForêt de Fathala bei Geonames na gambijski meji z območjem mangrov na odprtem morju okoli reke Jinnak Bolon. Zunaj narodnega parka svetovno dediščino dopolnjujejo otoški skupini Îles du Saloum in Îles de Bettenty. Na vzhodni meji zavarovano območje vključuje vodno območje reke Diombos, pri reki Bandiala pa meja s celino sledi robu visokega brega, odpornega proti poplavam. Severna meja pa izključuje vodno območje glavnega kraka reke Saloum.Unesco WHC: Cartes et plans indiquant les limites du bien proposé pour inscription et celles de la zone tampon Meja tako opisanega območja svetovne dediščine pokriva površino približno 1508 km², medtem ko je v nominaciji navedena kot 1458,11 km².Merjenje območij z Google Zemljevidi Območje svetovne dediščine zajema tri glavne ekosisteme: mangrovski ekosistem ima največjo površino, sledi mu morski ekosistem, in končno, zavetišče za divje živali Fathala velja za suhi gozd.
Meja varovalnega pasu, ki obdaja območje svetovne dediščine, ustreza meji biosfernega rezervata. Zahodna meja v teritorialnem morju sledi poldnevniku 16°48'00"W, južna meja sledi gambijski meji do Karang Poste, vzhodna meja sledi državni cesti N 5 do Passyja in N 9 do Foundiougneja, severna meja pa sledi severni obali glavnega kraka Salouma do njegovega ustja pri Djiferju (Palmarin Facao). To območje meri 2340 km². Mangrove v biosfernem rezervatu pokrivajo površino 556,43 km².Wetlands International, 2019: Études de base du programme Mangrove Capital Africa. Delta du Saloum, Seite 23 der PDF-Datei 3,28 MB: „Les mangroves représentent 55643 ha, soit 25% de la surface de la RBDS“
Živalstvo Živalstvo delte Saloum vključuje divje sesalce, kot sta primata Erythrocebus patas in Piliocolobus badius, morske sesalce, kot so delfini in lamantini, antilope, kot sta Sylvicapra grimmia in Tragelaphus sylvaticus, ter svinja bradavičarka in lista hijena.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave au-senegal.com vom 23. August 2007: Le parc national du delta du Saloum au-senegal.com: Carte touristique du Sine-Saloum 2018 PDF-Datei 3,87 MB Delta du Saloum im Internet Kassoumay: Sine Saloum Saloum-Delta im Senegal: Gegrillte Dorade unter Mangroven, Artikel von Philipp Laage in Spiegel Online, 23. Dezember 2011, in der Frankfurter Allgemeine Zeitung vom 7. Januar 2012, Seite 7 mit der Überschrift: Zwischen Flamingos und Mangroven.
Kategorija:Biosferni rezervati Senegala Kategorija:Ramsarska mokrišča v Senegalu Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Senegalu