Hôtel de Ville ali Mestna hiša () je občinska stavba v Compiègneu v departmaju Oise v severni Franciji, ki stoji na trgu Place de l'Hôtel de Ville. Leta 1840 jo je francoska vlada razglasila za zgodovinski spomenik.

Zgodovina Leta 1397 je lokalni trgovec Jean Loutrel zapustil dve nepremičnini na severovzhodni strani trga Place du Marché au Blé (danes Place de l'Hôtel de Ville) za uporabo mestnim svetnikom. Stoletje pozneje so se mestni svetniki odločili, da bodo stari nepremičnini porušili in na tem mestu naročili mestno hišo. Stavbo je zasnoval in zgradil Pierre Navyer (znan kot Pierre de Meaux) v gotskem slogu. Mestni svetniki so januarja 1513 imeli svoj prvi sestanek v glavni dvorani, vsi dodatni kipi in druga dela pa so bili v celoti dokončani do leta 1530.

Opis Zasnova je vključevala skoraj simetrično glavno pročelje s petimi okni, obrnjenimi proti trgu Place du Marché au Blé. Osrednji okni so imeli v pritličju tri majhna obokana okna, nepravilno razporejena, v prvem nadstropju veliko nišo, v kateri sta bili prvotno dve figuri Oznanjenja, ki ju je izklesal Nicolas d'Estrée in nad njo 47 metrov visok stolp z uro. Stolp z uro je bil okrašen z dvema stolpoma na sprednjih vogalih in na vrhu je bil zvonik. Zunanji okni so bili prekriti z okni s paličevjem in nadsvetlobo, na ravni strehe pa je bila dovršena balustrada, ki je povezovala par vogalnih stolpičev.

V notranjosti so bili glavni prostori Salle de la justice de Paix, kasneje znana kot Salle du Conseil (svetniška dvorana).

Prvotne skulpture v niši je leta 1655 nadomestil kip Ludvika XIV., ki ga je izklesal Gilles Guérin, vendar je bil med francosko revolucijo porušen. Stavba je bila razširjena z dozidavo dveh kril: desno krilo (tj. južno krilo) je bilo zgrajeno leta 1650, levo krilo (tj. severno krilo) pa je bilo dokončano leta 1867. Leta 1869 je bil v niši v prvem nadstropju postavljen konjeniški kip Ludvika XII. (ki je bil v času gradnje stavbe monarh), ki ga je izdelal Henri Alfred Jacquemart. Kipi na pročelju stavbe so bili restavrirani pod nadzorom Eugèna Viollet-le-Duca približno v istem času: upodabljali so Karla VII., Ivano Orleansko, sv. Denisa, Ludvika svetega, Pierra d'Aillyja in Karla Velikega.

Kip Ivane Orleanske, ki je temeljil na risbi kiparja Frédérica-Étienna Lerouxa, je bil pred mestno hišo postavljen leta 1880.ref></ref> Med letoma 1904 in 1907 je umetnik Raymond Fournier-Sarlovèze za stene mestne dvorane naslikal devet prizorov, ki prikazujejo pomembne lokalne dogodke.

Med nemško spomladansko ofenzivo spomladi 1918, ki je bila del prve svetovne vojne, je bilo zaradi bližine bojev evakuirano celotno mesto, vključno z mestno hišo. Po osvoboditvi mesta s strani ameriških čet 1. septembra 1944, med drugo svetovno vojno, so borci odpora prevzeli nadzor nad mestno hišo.

Oprema Od prvotne notranje opreme mestne hiše, ustvarjene okoli leta 1500, je danes ostalo le malo. To je obžalovanja vredno.

V pritličju nekdanjega sodišča mirovnega sodnika, zdaj mestne dvorane, je razstavljena serija devetih slik Raymonda Fournier-Sarlovèza (1836–1916), ki prikazujejo ključne trenutke v zgodovini Compiègna. Ta umetnik se je ponašal s tem, da je bil zgolj amaterski slikar; vendar je pripadal napoleonskemu plemstvu in je na začetku tretje republike večkrat služil kot prefekt. Drugo polovico svojega življenja je posvetil literaturi in umetnosti ter živel bleščeče družabno življenje.

Na povabilo svojega sina Mortimerja-Roberta Fournier-Sarlovèza, takratnega župana Compiègna, je s pomočjo Joséja Vasqueza ustvaril dekoracijo za mestno dvorano. Te slike, dokončane leta 1907, tvorijo značilen ansambel zgodovinskih okraskov, namenjenih tako dekorativnosti kot didaktičnemu slogu, ki je bil v času tretje republike zelo priljubljen v mestnih hišah..

Kljub konvencionalni historicistični estetiki je opaznih več anakronizmov: medtem ko je bil kralj Ludvik VII. leta 1153 že ločen od Eleonore Akvitanske, vendar se še ni ponovno poročil s Konstanco Kastiljsko, je kraljica upodobljena. Poleg tega so izpuščene nekatere enako pomembne, če ne celo bolj pomembne epizode v zgodovini Compiègna: na primer ustanovitev sredinega postnega sejma leta 1099 ali ustanovitev župnij Saint-Jacques in Saint-Antoine leta 1199. Izpuščena je tudi obnova palače Compiègne, ki jo je v 18. stoletju naročil Ludvik XV., ter šestnajst karmelićank, mučenih med francosko revolucijo leta 1794. Še manj pogosto je omenjen Napoleon III., čigar padec leta 1870 je vzpostavil Tretjo republiko.

Varstvo Mestna hiša v Compiègnu, ki je od leta 1840 uvrščena na seznam zgodovinskih spomenikov, je, tako kot celotno zgodovinsko mestno jedro, deležna posebne zaščite, saj je vključena v ZPPAUP (območje krajinske in arhitekturne zaščite, ki ga je pridobilo združenje Sauvegarde de Compiègne).

Galerija

Sklici

Zunanje povezave

L'hôtel de ville par la Société historique de Compiègne

Compiègne Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1530