Džami al-tavarih (perzijsko: جامع‌التواریخ‎, džame eltavarih, dobesedno Zgodovina vesolja, arabsko; جامع التواريخ, džamie altawarikh, dobesedno Zbirka zgodovin) je zgodovinsko delo v perzijskem jeziku, ki ga je v začetku 14. stoletja po ukazu ilkana Gazana sestavil njegov vezir Rašid al-Din.

Gazan, poliglot in strokovnjak za zgodovino,Бартольд В. В. Сочинения: Работы по исторической географии и истории Ирана. Статья «Газан Махмуд». str. 494—495 je posebno pozornost posvečal zgodovini svojega naroda. Leta 1300/1301 je Rašidu al-Dinu naročil, naj zbere vse informacije o zgodovini Mongolov. Glavni del dela z naslovom Tarih-i Gazani (slovensko: Gazanova kronika) je bil leta 1307 predstavljen kanu Oldžejtuju. Delo je bilo v celoti dokončano do leta 1310/1311.

Avtorstvo in viri Džami al-tavarih je pod nadzorom Rašida al-Dina ustvarjalo več ljudi. Med njimi sta izstopala vezirjeva tajnika, zgodovinar Abdalah Kašani, ki je sam napisal samostojno delo Zgodovina Oldžejtu kana, in verjetno Ahmed Buhari.Петрушевский И. П. Рашид-ад-дин и его исторический труд. str. 25 Omenjena sodelavca sta bila sestavljavca osnutka besedila vsaj tretjega poglavja prvega dela Tarih-i Gazani, zgodovine Ilkanata. Pri delu je sodeloval tudi Bolad, mongolski minister kitajske dinastije Juan, ki je prišel v Perzijo leta 1286 in je bil strokovnjak za mongolsko zgodovino in običaje. Po besedah pesnika Šemsa al-Dina Kašanija sta se Rašid al-Din in Bolad dan za dnem družila kot učitelj in učenec: "srečni emir je pripovedoval, učeni vezir pa je zapisoval njegove besede".Петрушевский И. П. Рашид-ад-дин и его исторический труд. str. 26 Veliko zgodovinskih informacij so prispevali Gazan kan in drugih Mongoli.

Rašid al-Din je razen tega naročil dvema kitajskima učenjakoma, da sestavita poglavja o zgodovini Kitajske. Za zgodovino Indije je zadolžil budističnega meniha Kamalašrija iz Kašmirja. Vse kaže, da je pri delu sodeloval tudi nek francoski katoliški menih.

Poleg ustnih informacij, pridobljenih od zgodovinarjev, so bili pri sestavljanju Džami al-tavarih uporabljeni naslednji viri: Divan-i lugat at-turk (Zbirka turških narečij) turškega enciklopedista Mahmuda al-Kašgarija iz 11. stoletja, Tarih-i-džehanguš (Zgodovina osvajalca sveta) perzijskega zgodovinarja v službi ilkanov Džuvajnija, in del Altan debterja (Zlata knjiga), uradne zgodovine Džingiskana, njegovih prednikov in naslednikov, napisane v mongolščini, ki se je hranila v arhivih Ilkanata.

Glede vloge Rašida al-Dina pri sestavljanju Džami al-tavarih obstajajo tudi skeptična mnenja.Petruševski I. P. Rašid ad-Din in njegovo zgodovinsko delo. str. 26 Gumilev L. N. Iskanje namišljenega kraljestva Skepsa temelji na dejstvu, da je po usmrtitvi Rašida al-Dina eden od njegovih tajnikov, zgodovinar Abdalah Kašani, trdil, da je on avtor dela Tarih-i Gazani. Njegova trditev je vprašljiva, saj se Kašanijev slog pisanja, znan iz njegovega dela Zgodovina Oldžejtu kana, ni podoben slogu Rašida al-Dina. To velja zlasti za tiste dele, ki pripovedujejo o sodobnih dogodkih brez uporabe perzijskih pisnih virov. Rašid je tako pri pripovedovanju mongolskih izročil kot pri navajanju dejstev, ki so mu bila osebno znana, pisal v najpreprostejšem jeziku, brez okrasja "v duhu perzijske zgovornosti".Бартольд В. В. Сочинения: Работы по исторической географии и истории Ирана. str. 292

Vsebina

Džami al-tavarih je sestavljen iz dveh glavnih delov. Prvi vključuje zgodovino Mongolov in držav, ki so jih ustanovili, vključno z ilkanskim Iranom. Drugi del vsebuje svetovno zgodovino: splošno zgodovino pred islamom, napisano v islamski zgodovinski tradiciji, zgodovino kalifata in poznejših muslimanskih držav pred mongolsko invazijo – Gaznavidov, Seldžukov, Horezmijcev, Guridov in Ismailitov iz Alamuta, ter zgodovino nemuslimanskih ljudstev in držav – Kitajske, starodavnih Judov, Frankov (Evropejcev), rimskih papežev, rimskih (nemških) cesarjev in Indije, vse v skladu z njihovimi zgodovinskimi tradicijami.

"Četudi se letopisi nekaterih ljudstev, ki so neverniška in malikovalska, ne ujemajo z razumom [zaradi] praznih izmišljotin in zavajajočih zgodb, [vendar] so [v tem delu] predstavljeni z razlogom, da bi bilo to za ljudi razlog za zaupanje [v popolnost zgodovine], privrženci islama in prave vere pa bi se ob branju takšnih [zgodb] zavedli pokvarjenih prepričanj, ki odstopajo od resnice, in bi, odstopajoč od bistva tega, ostali pri izpolnjevanju dolžnosti hvale Alaha za milost vodenja na poti prave vere ... "

— Džami al-tavarih

Načrtovan je bil tudi tretji del, ki naj bi vseboval geografski opis "sedmih podnebij" sveta in vseh trgovskih poti Mongolskega cesarstva. Tretji del ni bil nikoli napisan ali pa je bil uničen med plenjenjem Rašidove knjižnice v Tabrizu po njegovi usmrtitvi leta 1318.

Pomen Džami al-tavarih je predstavljal zadnjo besedo v perzijski historiografiji svojega časa. Po mnenju I.P. Petruševskega je bilo delo "po zasnovi in izvedbi edinstveno med zgodovinskimi deli tistega obdobja".Петрушевский И.П. Рашид-ад-дин и его исторический труд. str. 7 Novost dela je bila v njegovem poskusu pisanja resnične svetovne zgodovine. Prej si noben perzijski zgodovinar ni zadal takšne naloge. Celotna zgodovina predislamskega sveta, "od Adama do Mohameda", je bila zasnovana zgolj kot zgodovina islama, medtem ko je bila zgodovina nemuslimanskih ljudstev popolnoma prezrta. Sodelavci Rašida al-Dina so razumeli, da je bila zgodovina Arabcev in Perzijcev, po besedah Abdalaha Kašanija, le ena od rek, ki se izlivajo v morje svetovne zgodovine.Бартольд В.В. Сочинения: Работы по истории ислама. str. 192 Džami al-tavarih naj bi vključeval zgodovino vseh takrat znanih ljudstev, od "Frankov" na zahodu do Kitajcev na Vzhodu. Prepoznana je bila potreba po preučevanju zgodovine nemuslimanskih ljudstev v njihovih tradicijah in iz njihovih virov. Čeprav je Džami al-tavarih po obliki tradicionalen opis držav in dinastij, je njegova velika prednost v vključitvi etničnih, kulturnih in vsakdanjih informacij.

Delo ni zgodovinsko v sodobnem pomenu besede, saj "urednik Zbirke kronik ni razumel nalog zgodovinske kritike ... Njegov cilj je bil predstaviti tradicije vsakega ljudstva, kot so jih povedali njihovi predstavniki".Бартольд В. В. Сочинения: Работы по исторической географии и истории Ирана. str. 293

Rašid al-Din, avtor Džami al-tavarih, je tako kot večina njegovih sodobnikov vsa nomadska pastirska ljudstva Azije – tako turško govoreča kot mongolsko govoreča – imenoval Turki. Po Petruševskem izraz Turki za Rašida al-Dina ni bil toliko etnični izraz kot družbeni in vsakdanji. Eno od poglavij knjige ima na primer naslednji naslov: "O turških plemenih, ki se trenutno imenujejo Mongoli, a je v starih časih vsako od teh plemen posebej nosilo poseben vzdevek in ime; vsako je imelo vodjo in emirja; iz vsakega so izhajale veje in plemena, kot so Džalairji, Ojrati, Tatari in druga ljudstva".

Rokopisi Kraljevo azijsko društvo je 8. julija 1980 pri Sothebyju neznanemu kupcu prodalo 120 strani dolg odlomek enega od ilustriranih rokopisov Džami al-tavarih v arabščini za 850.000 funtov. To je bila najvišja cena, ki je bila kdaj plačana za kakšen arabski rokopis.

Sklici

Viri

Рашид ад-Дин. Сборник летописей. Пер. с персидского Л. А. Хетагурова, редакция и примечания проф. А.А. Семенова. М., Л.: Издательство Академии Наук СССР, 1952. Т. 1, кн. 1. Рашид ад-Дин. Сборник летописей. Пер. с персидского О.И. Смирновой,редакция проф. А.A. Семенова. М., Л.: Издательство Академии Наук СССР, 1952. Т. 1, кн. 2. Рашид ад-Дин. Сборник летописей. Пер. с персидского Ю.П. Верховского, редакция проф. И. П. Петрушевского. М., Л.: Издательство Академии Наук СССР, 1960. Т. 2. Рашид ад-Дин. Сборник летописей. М., Л.: Издательство Академии Наук СССР, 1946. Т. 3. Рашид ад-Дин. Сборник летописей. В 2-х книгах. Пер. с перс. Л. А. Хетагурова, Ю. П. Верховского. Под ред. проф. И. П. Петрушевского. М.: Ладомир, 2002. str. 316, 340. ISBN 5-86218-411-2. Бартольд В.В. Сочинения: Работы по истории ислама. Отв. редактор И.П. Петрушевский. М.: «Наука», 1966. Т. 6. Бартольд В.В. Сочинения: Работы по исторической географии и истории Ирана . Отв. редактор И.П. Петрушевский. М.: «Наука», 1971. Т. 7. Петрушевский И.П. Рашид ад-Дин и его исторический труд (недоступная ссылка — история). Рашид ад-Дин Сборник летописей. М., Л., 1952. dtr. 5—38.

Kategorija:Kronike Kategorija:Perzijska književnost Kategorija:Dela v perzijščini Kategorija:14. stoletje