Jiřina Brožíková Hribar, znana tudi pod psevdonimom Irina Dimič, češka učiteljica, pisateljica in pesnica, * 18. april 1906, Praga, † 23. januar 1975, Ljubljana.
Zgodnje življenje Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v Pragi. Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík. V Pragi je obiskovala dekliško osnovno in licej. Po dokončanem liceju se je vpisala na srednjo strokovno šolo (průmyslovka) v Pragi. Leta 1924 je dokončala strokovno šolo in opravila državne izpite iz francoščine, češčine in pedagogike. Delo Po opravljenih državnih izpitih je začela zasebno poučevati. Obenem se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem. Dne 25. avgusta 1926 se je v Vojniku poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz Ljubljane, sinom tovarnarice Evgenije Šumi ter tiskarnarja Dragotina Hribarja. Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani. Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja (1927–2001). Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela. Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje. Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebnica. Preživljala se je z zasebnim poučevanjem ter s prevajanjem iz češčine v slovenščino in obratno.
Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila is se spet posvetila poučevanju. Kasneje je delala tudi kot redaktorka v Ljubljani.
Med drugo svetovno vojno so Nemci njenega sina Andreja zaprli ter ga odpeljali v Dachau. Iz njega se je po vojni vrnil, ter še vrnil v Ljubljani, kjer je doštudiral za kemijskega inženirja in se poročil z tekstilno tehnico Mileno Karlovšek, hčerjo etnologa Jožeta Karlovška in učiteljice Julije Weble. V zakonu se mu je leta 1957 rodila hčerka Irena Hribar Schmidt, geografinja in slikarka, ki deluje v Sloveniji in Kanadi.
Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. V pismih je bila zelo povezana s češko skupnostjo v Daruvarju ter zaposlenimi pri časopisu Jednota, četudi se z večino uredništva Jednota nikoli ni srečala ter Daruvarja nikoli ni obiskala.
Literarno delo Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje. Rada je pisala v Tivoliju. Leta 1966 je Krajanské tvorby izdala njeno povest Lide z Primori (Ljudje s Primorja). Stik z izseljenim tiskom na Hrvaškem je vzpostavila leta 1953, ko je njen prvi prispevek izšel v Dětském koutku. Nato je pogosteje pisala za Jednoto, Kalendář in Studnice. Poznejše življenje in smrt Po moževi smrti leta 1966 se je preselila v dom upokojencev Center Tabor v Ljubljani. Še vedno je bila vitalna ter je pomagala drugim slabotnejšim sostanovalcem. Še vedno je pisala. Sodelovala je pri pripravi češko-slovenskega in slovensko-češkega slovarja. V zimi med letoma 1974 in 1975 je nenadno zbolela za pljučnico. Stanje se ji je hitro poslabšalo. Za posledicami pljučnice je 23. januarja 1975 v bolnišnici na Golniku v Ljubljani umrla. Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na ljubljanskih Žalah.
Bibliografija
Lide z Primori (Ljudje s Primorja, povest, v češčini, izdala Krajanské tvorby, 1966)
Sklici
Opombe
Kategorija:Češki učitelji Kategorija:Češki pisatelji Kategorija:Češki pesniki Kategorija:Češki prevajalci Kategorija:Rojeni leta 1906 Kategorija:Umrli leta 1975